Premik ure na poletni čas: kaj nam prinaša?
Približuje se premik ure na poletni čas, ki bo letos 29. marca. Daljši dnevi prinašajo več svetlobe in pozitivne učinke, a hkrati motijo bioritem, povzročajo utrujenost in povečajo tveganja za zdravje. V EU odločitev o ukinitvi ostaja odprta.
Približuje se premik ure na poletni čas. V noči s sobote na nedeljo, 29. marca, bomo uro premaknili naprej. V Evropski uniji že dolgo velja enotno pravilo, da na poletni čas preidemo zadnjo nedeljo v marcu, a ker se koledar vsako leto nekoliko spremeni, se spreminja tudi natančen datum. Tako bomo tudi letos ob 2. uri zjutraj premaknili uro na 3. uro – izgubili bomo eno uro spanca, a v zameno dobili daljše in svetlejše večere.
Premik ure: od kod sploh izvira?
Premik ure, kot ga poznamo danes, je precej nova ideja. Že stare civilizacije, na primer Egipčani in Maji, so čas merile s pomočjo sonca, obeliskov in senčnih ur. A njihov cilj je bil predvsem orientacija v dnevu, ne pa prilagajanje ure letnim časom.
Ideja o premikanju ure se je pojavila šele v modernem obdobju. Prvi jo je v 18. stoletju omenil Benjamin Franklin, ki je predlagal, da bi ljudje bolje izkoristili dnevno svetlobo, vendar je to predlagal bolj v šali. Kasneje je konec 19. stoletja George Vernon Hudson prvi resno predlagal premik ure, saj je želel več svetlobe za svoje raziskovanje po službi.
Do dejanske uvedbe pa je prišlo med prvo svetovno vojno, ko so države iskale načine za varčevanje z energijo. Nemčija in njene zaveznice so leta 1916 prve uvedle poletni čas, kmalu pa so jim sledile tudi druge države. Namen je bil zmanjšati porabo umetne razsvetljave, saj bi ljudje dlje izkoriščali naravno svetlobo. Danes premik ure temelji na istem principu, torej boljši izrabi dnevne svetlobe, čeprav se pogosto razpravlja, ali ima še vedno enak smisel kot nekoč.
Zakaj še vedno obstaja?
Daljši dnevi, več koristi
Ena ura spanca manj, več utrujenosti
Zlasti spomladanski prehod na poletni čas, ima lahko tudi številne negativne vplive na zdravje, saj poruši naš naravni bioritem. Izguba ene ure spanja pogosto povzroči utrujenost, motnje spanja ter zmanjšano zbranost in produktivnost, telo pa lahko potrebuje več dni ali celo tednov, da se prilagodi novemu ritmu. Raziskave opozarjajo tudi na povečano tveganje za srčno-žilne zaplete, kot sta srčni infarkt in kap, ter na večjo razdražljivost in stres. Spremembo težje prenašajo tudi ljudje, ki že sicer hodijo spat pozneje.
EU brez enotnega dogovora o ukinitvi premikanja ure
Vprašanje ukinitve premikanja ure v Evropski uniji ostaja odprto, saj se države članice še vedno niso uskladile. Evropska komisija je leta 2018 izvedla obsežno javnomnenjsko raziskavo, v kateri je kar 84 odstotkov od 4,6 milijona sodelujočih podprlo ukinitev sezonskega premikanja ure. Leto pozneje je Evropski parlament sicer izglasoval odpravo te prakse, vendar se je postopek ustavil, ker se države niso mogle dogovoriti, ali bi trajno obdržale poletni ali zimski čas. Zato za zdaj še vedno velja obstoječa ureditev, pri čemer je končna odločitev prepuščena posameznim članicam. V Sloveniji sicer kot standardni čas velja srednjeevropski oziroma zimski čas, ki je tudi bližje naravnemu sončnemu ritmu, a javno mnenje pogosto daje prednost poletnemu času zaradi daljših in svetlejših večerov.
Ena ura manj spanca, a daljši večeri – premik ure še vedno ločuje mnenja. Kdaj bomo premik ure ukinili ali obdržali poletni čas, pa bo kmalu vsaka država odločila zase …
Katja JARC
