Zdravje

Kakšne barve pa je tvoj torek?

Ali neprestano zamujaš na predavanja, ker sta torek in četrtek enake barve? Če je tako, imaš morda sinestezijo.

Predstavljaj si, da greš v restavracijo, naročiš piščanca in vanj ugrizneš. Ali se ti zdi okrogel ali pa morda koničast? Ko bereš knjigo ali poslušaš nekoga, ki govori, vidiš mavrico barv? Kaj pa ob poslušanju glasbe, ali ima nota C okus hrena ali citrusov? Ali neprestano zamujaš na predavanja, ker sta torek in četrtek enake barve? Če je tako, imaš morda sinestezijo.

Slišati barve

Beseda sinestezija izhaja iz grščine in pomeni sočasna občutja. Gre za nevrološko stanje, pri katerem stimulacija ene senzorične ali kognitivne poti, na primer sluha, vodi do samodejnih, neprostovoljnih izkustev v drugi senzorični ali kognitivni poti, na primer vidu. Preprosto povedano, ko se aktivira določen čut, se sočasno aktivira tudi drug, nepovezan čut. Tako nekateri sinesteti ob poslušanju glasbe zaznavajo zvok kot vrtinčenje ali barvne vzorce. Dejansko obstajajo različne vrste sinestezije in ljudje, ki imajo eno vrsto, lahko pogosto doživijo tudi drugo. Obstajata dve splošni obliki sinestezije. Ena je projektivna sinestezija, pri kateri ljudje ob stimulaciji vidijo dejanske barve in oblike. Druga pa je asociativna sinestezija, pri kateri posamezniki čutijo zelo močno in neprostovoljno povezavo med dražljajem in občutkom, ki ga dražljaj sproži. Toda koliko različnih vrst sinestezije obstaja?

Raziskovalci pojasnjujejo, da je to težko sklepati. Ker obstaja pet tradicionalno sprejetih čutov – vid, sluh, okus, dotik in vonj – in ker je za sinestezijo značilno križanje dveh čutil ali zaznav, bi lahko obstajale številne možne kombinacije. Vendar vrsti sinestezije, o katerih se najpogosteje poroča, sta barvno-grafemična, pri kateri so črke, številke ali geometrijske oblike povezane z barvami ali vzorci, ter barvno-slušna sinestezija, pri kateri različni zvoki manifestirajo določene barve, oblike ali teksture.

Ko lahko okusiš mavrico tudi brez skittlesov

Ob že omenjenih barvno-grafemični in barvno-slušni sinesteziji pa znanstveniki poročajo tudi o drugih vrstah. Skupno naj bi obstajalo okoli 80 vrst sinestezije, vendar o točni številki težko govorimo zaradi pomanjkanja znanstvenega preučevanja tega področja. Med drugim lahko omenimo sinestezijo prostorskega zaporedja, pri kateri sinesteti običajno vidijo numerične sekvence kot točke v prostoru. Na drugi strani pa se pri posameznikih s tako imenovano sinestezijo številčnih oblik ob misli na številke samodejno in neprostovoljno pojavi miselna karta številk kot nekakšen zemljevid s številskimi povezavami.

barve, sinestezija
Znanstveniki z Univerze v Amsterdamu poročajo, da se je sinestezije možno tudi priučiti, a le do določene mere.

Ena izmed najmanj pogostih oblik je slušno-taktilna sinestezija, pri kateri določeni zvoki pri posameznikih sprožijo občutke v posameznih delih telesa ali na koži, ne da bi se teh dotaknili. Poznamo še sinestezijo jezikovne poosebitve, pri kateri so urejene sekvence, kot so zaporedne številke, imena tednov, mesecev ali črk, povezane z osebnostmi ali spoli. Tako je lahko številka 2 nagajiv fant, črka G pa zaposlena mati s prijaznim obrazom. Zelo zanimiva je tudi leksikalno-gustatorna sinestezija, pri kateri se ob poslušanju besed pojavljajo določeni okusi. Tako lahko na primer sinesteti s takšno vrsto sinestezije ob besedi košarka okusijo vaflje.

Do popolnega razumevanja je še dolga pot

Za znanstvenike sinestezija še vedno predstavlja zanimivo in težko rešljivo težavo. Študije so potrdile, da je sinestezija največkrat biološko pogojena, avtomatska, nenaučena in ločena od halucinacij. V največ primerih se sinestezija prenaša s staršev na otroke, pogosteje pa se pojavlja pri ženskah kot pri moških.

Da je sinestezija genetsko pogojena, trdi tudi študija iz leta 2018, ki so jo opravili znanstveniki z Inštituta Maxa Plancka za psiholingvistiko v povezavi z Univerzo v Cambridgeu. Skupaj so analizirali vzorce DNK družin, ki poročajo o več generacijah sinestetov. Ugotovili so, da kljub temu da prihaja med družinskimi člani do mnogih razlik v genih, pa med njimi vseeno obstaja določena afiniteta. In sicer se pri takšnih posameznikih pojavljajo geni, ki sodelujejo pri celični migraciji in aksonogenezi, procesu, ki možganskim celicam omogoča, da se povežejo s svojimi pravilnimi partnerji. Karkoli že to pomeni …

Do nedavnega so raziskovalci le ugibali o vzrokih za sinestezijo, danes pa sodobna slikanja možganov in molekularnogenetska orodja postopoma odkrivajo mehanizme, ki se skrivajo za sinestezijo. Zraven tega pa je sinestezija po mnenju Ameriškega psihološkega združenja še vedno slabo raziskana deloma tudi zato, ker se mnogi sinesteti bojijo zasmehovanja zaradi svoje nenavadne sposobnosti. Takšni posamezniki pogosto opisujejo, da so o svojem stanju molčali, saj so opisovali senzorične povezave, za katere so kmalu ugotovili, da so netipične.

Poseben dar, ki združuje umetnike

Najzgodnejši zabeleženi primer sinestezije je pripisan akademiku in filozofu Johnu Locku z Univerze v Oxfordu, ki je leta 1690 v svojem poročilu predstavil primer slepega moškega, ki je trdil, da vidi škrlatno barvo, ko sliši trobento. Ali je šlo samo za metaforo ali prvi primer sinestezije, je danes težko trditi. Na drugi strani pa je prvi kredibilni zdravstveni primer popisal nemški zdravnik Georg Tobias Ludwig Sachs že leta 1812. Ocene razširjenosti sinestezije se še danes močno razlikujejo, glede na doslej najbolj natančno raziskavo razširjenosti, ki sta jo opravili Univerzi v Edinburgu in Glasgowu, pa podatki kažejo, da sinesteti predstavljajo le 4,4 odstotka vsega prebivalstva.

barve, sinestezija
Nekateri poročajo o podobni izkušnji med epileptičnim napadom ter ob možganski kapi in uživanju drog. Gre za adventistično sinestezijo.

Zanimivo pa je dejstvo, da mnogo sinestetov izhaja iz umetniških poklicev in okolij. Tako Vladimir Nabokov izrecno piše o sinesteziji v več romanih, na drugi strani sta Wassily Kandinsky in Piet Mondrian v svojih slikah eksperimentirala s slikovno-glasbeno skladnostjo. Sinestezija je veliko pripomogla tudi k razvoju novih umetniških gibanj, na primer literarne simbolike in nefigurativne umetnosti. Med drugimi so pomembni sinesteti tudi glasbeniki Billy Joel, Brian Chase, Pharrell Williams, Stevie Wonder, Kanye West, Charlie XCX, Lorde in pevka skupine Marina and the Diamonds, izumitelj Nikola Tesla, klasična pianistka Hélène Grimaud, Ramin Djawadi, skladatelj, ki je najbolj znan po svojih delih v serijah Igra prestolov in Westworld, in tudi igralka Marilyn Monroe.

V vsakem slabem je nekaj dobrega in obratno

Če se morda tudi tebi dozdeva, da imaš sinestezijo, je eden izmed najboljših pristopov za testiranje doslednost. Tako David Eagleman, nevroznanstvenik in direktor Laboratorija za dojemanje in delovanje na Medicinski fakulteti Baylor, pravi, da eno izmed testiranj poteka tako, da mora posameznik določiti natančen odtenek barve, ki je najboljši približek njegovi vizualni zaznavi. Torej če sinestet določi, da je črka J močne oranžne barve, bo enako barvo izbral tudi leta kasneje. Raziskovalci pa ob preverjanju uporabljajo tudi slike možganov, in sicer z uporabo pozitronsko-emisijske tomografije in funkcionalnega slikanja z magnetno resonanco, saj so ugotovili, da imajo ljudje, ki poročajo o videnju barv ob poslušanju glasbe, povečano delovanje v območjih možganov, ki so namenjeni vidnim zaznavam.

Na drugi strani pa prihaja do velikih razlik pri vsakodnevnih izkušnjah, o katerih poročajo sinesteti. Nekateri pravijo, da sinestezija močno vpliva na njihova življenja in je lahko zelo moteča. Na primer ljudje, ki črke povezujejo z barvami, imajo pogosto težave pri branju, saj se jim stavki zdijo kot mavrice, medtem ko sinesteti, ki besede povezujejo z okusom, poročajo o neprijetnih okusih med pogovorom. Večina negativnih stranskih učinkov pa se nanaša na senzorično preobremenitev, vendar so posamezniki, ki sinestezijo doživljajo v negativni luči, na splošno v manjšini.

Sinestezija tako mnogim koristi pri hitrem pomnjenju nizov številk in črk, med drugim je pomagala tudi Danielu Tammetu, ki je leta 2005 postavil evropski rekord v pomnjenju števila pi prav zaradi svoje sposobnosti, da vidi številke z barvo, teksturo in zvokom. Če je sinestezija slaba ali dobra, je zato najbolje, da presodite sami, sploh če se v prebranem članku prepoznate tudi sami.

 

 Klemen POLANEC
 Pixabay

Tagi

Uredništvo DOSTOP.si

Administrator portala DOSTOP.si.

Sorodni članki

Back to top button
Close
Close