Življenjski slog

Zakaj teorije zarote zadnje čase uspevajo kot gobe po dežju?

Teorije zarote postajajo vse bolj običajne, prav poseben porast pa so doživele z izbruhom pandemije. Neresnična prepričanja se v časih krize običajno začnejo širiti predvsem zato, ker bi ljudje naredili skoraj vse, da bi osmislili stvari, ki jim sicer povzročajo tesnobo.

Poglavitni razlog množičnega širjenja teorij zarote najdemo v človeški naravi – ljudje bi verjeli skoraj vse, samo, da lahko osmislijo stvari, ki jih sicer ne razumejo in jim povzročajo tesnobo. Osnova zarotniškega razmišljanja je namreč prav tesnoba oz. anksioznost.

Tako ni naključje, da so teorije zarote na svetovni ravni zacvetele predvsem v času pandemije, ko so si ljudje na ta način poskušali razbremeniti občutke nemoči in nepredvidljivosti sveta.

Teorijo podpirajo tudi znanstveni izsledki

Povezavo med teorijami zarote in blaženjem tesnobe podpirajo tudi znanstvene raziskave. Britanska študija iz leta 2011 je na primer povezala višjo stopnjo tesnobe in strahu pred smrtjo ter verjetnost, da ljudje verjamejo v teorije zarote. Študija, izvedena dve leti kasneje, pa je na primer potrdila povezavo med stopnjo doživljanja tesnobe pred izpiti in zarotniško razmišljanje o drugih etničnih skupinah.

teorija zarote, anksioznost, tesnoba, zarotniško razmišljanje, družbeni mediji
S teorijami zarote si poskušamo pojasniti nerazumljene stvari, ki nas spravljajo v negotovost.

Zatiranje teorij zarote se zdi kot vnaprej izgubljena bitka

Če je osnova zarotniškega razmišljanja zares tesnoba, se uspešnost njenega zatiranja zdi precej klavrna. Desetletja raziskav kažejo, da zatiranje tesnobnih učinkov skoraj vedno vodi v krepitev teh občutkov. In enako velja za zarotniško razmišljanje.

Ko so (v tem primeru lažna) prepričanja določene skupine ljudi označena kot neresnična ali celo nora, postanejo člani te skupine običajno še bolj fanatični, saj se želijo izogniti temu, da bi jih kdo izzval glede njihovih prepričanj.

Zarotniška prepričanja pa je vseeno mogoče spremeniti

Tovrstna prepričanja je res težko spremeniti, ni pa nemogoče. Zmerne teoretike včasih prepriča že razlaga s trdnimi dejstvi, še posebej, če jih poda kdo vreden zaupanja. Pri tem pa mora tisti, ki razlaga, biti previden in empatičen, da dvomov zarotnika ne poglobi še dodatno.

teorija zarote, anksioznost, tesnoba, zarotniško razmišljanje, družbeni mediji
Razlage se moramo lotiti previdno, “praznino” starega prepričanja pa zapolniti z nečim novim.

Kaj poganja motorje teorij zarot?

Osrednji motor virusnega širjenja lažnih informacij so očitno družbeni mediji. Ti so močno oslabili našo sposobnost razlikovanja med dejstvi in fikcijo. Poplavi teorij zarote se lahko izognemo s spremembo algoritmov – preprosto označimo vsebine, ki jih ne želimo več videvati.

Družbene medije pa se da uporabiti tudi za preventivno ozaveščanje ljudi, preden bi ti lahko bili zavedeni. Vsega pa se je potrebno lotiti s previdnostjo, saj lahko še prehitro dosežemo prav nasprotno – potrditev zarotnika, da se ga napada ravno zato, ker ima prav.

DOSTOP.si / SV
Unsplash

Uredništvo DOSTOP.si

Uredništvo portala DOSTOP.si

Sorodni članki

Back to top button