10 mitov o kavi: kaj je res in kaj ni
O enem najbolj priljubljenih napitkov kroži cela vrsta zgodb in trditev. Od tega, da je pomembno, kako je kava pražena in zmleta do tega, da voda lahko uniči okus našega najljubšega kavnega napitka. Po poglejmo, kaj od tega drži.
Temna pražena kava je okusnejša od svetlo pražene.
Eden najpogostejših mitov o kavi je, da je temno pražena kava okusnejša kot svetlo pražene, kar ni res. No, na okus kave vpliva več dejavnikov, med katerimi je tudi praženje. Temno pražena kava bo dala arome bližje čokoladi, začimbam ali oreščkom, kislost se zmanjša, grenkoba pa poveča. Po drugi strani svetlo praženje omogoča zaznavo gladkosti in okusa zrnja. Seveda pa ima vsaka kava svoj profil praženja, odvisno od tega, kaj se iz kave želi dobiti. S praženjem se namreč nadzoruje kislost, grenkobo in sladkost kave in uravnovesi okus skodelice kave.
S shranjevanjem v hladilniku ali zamrzovalniku bo kava dlje sveža.
Kavo boste ohranili svežo, če jo boste držali stran od svetlobe in vlage. Težava s hladilnikom in zamrzovalnikom je v tem, da vsakič, ko kavo vzamete ven in postavite spet nazaj, sprememba temperature povzroči nabiranje vlage, kar za kavo nikakor ni dobro. Prav tako se je treba izogibati toplote. V kolikor pa se kava shranjuje za več dni je vsekakor priporočljivo shranjevanje v skrinji.
Espresso ima manj kofeina kot filtrirana kava.
Tega mita se je najtežje znebiti, hkrati pa ga je tudi najlaže pojasniti. Kofein pride v skodelico kave s postopkom ekstrakcije kave. Dlje ko bo voda ostala v stiku z mleto kavo, več kofeina bo na koncu v kavi. Za pripravo espressa je potrebnih v povprečju med 24 in 30 sekund. Čas priprave kave v povprečju traja od nekje dveh do štirih minut. Torej, espresso ne vsebuje več kofeina kot filtrirana kava.
Voda lahko izboljša ali pokvari okus kave.
V skodelici kave je 98 odstotkov vode. To pomeni, da voda in njena vsebina močno vplivata na kakovost skodelice kave. V vodi iz pipe je veliko stvari, od mineralov, snovi, ki prihajajo s čiščenjem vode (klor), snovi iz vodovoda, kot sta baker in železo, ostanki onesnaženja, zdravil in seveda mikrobi, ki vplivajo na okus kave. Voda v Sloveniji je večinoma trda, kar naredi kavo trpko in brezizrazno. Boljši okus da kavi mehka voda, s pravimi mineralni, kot sta magnezij in kalcij. In še, če temperatura vode preseže 90 stopinj Celzija, bo iz kave izvlekla grenka olja in jih morda celo „osmodila“.
Kava nas dehidrira.
Še en pogostih mitov o kavi. V eni izmed raziskav, objavljenih v Journal of Human Nutrition and Dietetics, raziskovalci niso našli nobenega dokaza za to, da zmerno uživanje katere koli pijače, ki vsebuje kofein, vodi do izgube tekočine, ki je večja od vnešene. Z drugimi besedami: kar gre noter, gre tudi ven. In kako bi to sploh lahko bilo res, ko vemo, da je v skodelici kave 98 odstotkov vode?
Ni pomembno, kako je kava zmleta.
Mletje je eden pomembnejših korakov pri pripravi kave, saj vpliva na okus napitka. Kava je namreč slabo topna v vodi, z mletjem pa se ta proces pospeši. Od tega, na kakšen način želimo pripraviti kavo, je odvisno tudi, kako fino ali grobo jo je treba zmleti. Tako mora biti za kavo po turško zmleta najbolj fino. Tudi za espresso in kafetiero naj bo fino mleta, a še z nekaj strukture, medtem ko je za filter prava srednje mleta, za french press pa grobo.
Kava nas strezni.
Ko smo vinjeni se morda zdi skodelica kave odlična ideja, da nas malce strezni. Napačno! Kofein v kavi bo povzročil, da smo bolj pozorni in odzivni na svojo okolico. Toda alkohol bo vseeno podaljšal reakcijski čas, ki ga potrebujmo za varno vožnjo do doma. Težava je v tem, da bomo zaradi kofeina težje prepoznali, da smo pijani in tu se težave začnejo.
Od kave lahko postanemo odvisni.
Za mnoge je začetek dneva brez kave preprosto nepredstavljiv. Zato lahko hitro pomislimo, da s pitjem velikih količin kave postanemo zasvojeni s kofeinom. A kofein ne povzroča odvisnosti, vsekakor pa se lahko navadimo na pitje kave. Če si navdušen pivec kave in nenadoma nehaš uživati kofein, lahko pride do odtegnitvenih simptomov, kot so blagi glavoboli ali rahle spremembe razpoloženja in osredotočenosti. Vendar v večini primerov te minejo čez dan ali dva in telo nadaljuje svoje običajne presnovne funkcije.
Kavno zrno je edini uporabni del kavovca.
To ne drži, saj so uporabni tako cvetovi kot lupinica sadeža, iz katerih se lahko pripravi čaj. Kavovec cveti le nekaj dni in iz posušenih cvetov narejen čaj spominja na jasminovega. Iz cascare, kakor se imenuje zunanja lupina okoli kavnega zrna, pa se lahko pripravi kavni čaj ali pa cold brew napitek, ki vsebuje četrtino manj kofeina kot kava. Okus cascare pogosto opisujejo kot sladek, saden okus z notami šipka, hibiskusa, češnje, ribeza, manga ali celo tobaka.
Kava iz ene države ali kontinenta ima vsa enak okus.
To ne drži, saj na okusni profil kave vpliva vrsta dejavnikov, od nadmorske višine, zemlje, v kateri raste, podnebnih značilnosti, sorte kave, načina pridelave in predelave kavnih češenj, praženja, mletja in končne priprave napitka. Tako bo kava, ki raste na različnih koncih ene velike države razvila povsem drugačen okusni profil. Samo Brazilija, ki je največja proizvajalka kave, lahko ponudi različne okusne profile.
Stratkom
Pixabay
