Prehrana

5 napačnih mitov, ki se nanašajo na vino in pitje vina

Šele takrat, ko pride do izbire vina in kako ga piti, vidimo, da so naša prepričanja o znanju pitja vina zelo različna. Čigava so pravilna in čigava napačna?

Glede na to, da se pogovarjamo o tem kako se pije vino je to kar zanimiva tem, če v obzir vzamemo, da je sadež kar ‘star’. Obstaja namreč že več kot 65 milijonov let in determiniran je v več kot 8000 različnih sortah. A danes ni potrebno, da se na veliko prerekamo o tem kdo ima prav in kdo ne.

Globlja je jamica, boljše vino je

Govora je o jamicah, ki se nahajajo na spodnji strani steklenice, s katerimi si pomagamo, ko elegantno nalivamo vino z eno roko. Morda se je steklo v zadnjem času podražilo, ker pa so te jamice vse bolj plitke, ali pa jih sploh ni.

Ne glede na to ali je jamica velika ali majhna, se steklenice po vsem svetu razlikujejo. Lahko najdemo vse od roza vazastih steklenic iz Provanse, do visokih takih posod v Alzaciji. Kar se pa zadeva tiste jamice, ta nikakor ne vpliva na kakovost vina. Ko so steklenice pihali ročno so jih steklarji naredili zato, da je steklenica lahko stala pokonci. Danes, ko so vse steklenice delane industrijsko, pa ta nima nobenega pomena. Gre zgolj za estetski dodatek in ohranjanje tradicije.

Zamašek z navojem nakazuje, da je vino ceneno

Gre za res zanimivo temo in z njo povezano hipotezo. A odgovor je, ne. Vina, ki se zapirajo z zamaški z navojem niso slabša od tistih, ki se zapirajo s plutastim oz. plastičnim zamaškom.

Mnogi svetovno ugledni proizvajalci vin namreč uporabljajo zamaške z navojem. Raziskave so pokazale, da takšni zamaški celo omogočajo, da se vino lahko nemoteno samo postara. Takšen način flaširanja vin nikakor ni nov. Tega so uporabljali že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Res pa je, da v zadnjih letih tovrstno flaširanje strmo narašča. Tudi zato, ker preprečuje tveganje, da bi prišlo do onesnaženja vina s pluto.

Starejše vino je, boljše je

Ničkolikokrat smo to že slišali. Če je vino starejše nikakor ne pomeni, da je tudi boljše. Pomeni pa, da je redkeje dobavljivo. V resnici pa se to nanaša le na to, kaj nam je osebno bolj všeč.

V kolikor smo bolj za temna sadna, čokoladna, vaniljeva itd. vina, potem si nikakor ne bomo zaželeli 30 let stare steklenice. Obstaja namreč velika verjetnost, da se je ogromno teh lastnosti, ki so nam všeč, izgubilo. Bolje bi bilo, če bi si zaželeli steklenico, ki je stara med 5 in 10 let. Če pa so nam bližje okusi zelišč, mehkih rdečih sadežev, usnju in kmetijskih elementih, potem bomo bolj uživali v 20 in več let starih vinih.

Trik je v tem, da moramo vedeti kaj nam je všeč, da si lahko pravilno izberemo pravo steklenico starega vina. Okus je zelo subjektivna stvar. Zato nikoli ne smemo misliti, da če smo izbrali starejšo steklenico vina, da je zato tudi boljša.

V dekanter damo le rdeča vina

Še en mit o vinu, ki preprosto ne drži. V kolikor imate doma res staro vino, mu ura počivanja v dekanterju res ne bi škodila. Vsako vino pa je drugačno in ne moremo uporabiti enakega recepta za vse. Zato je najbolje, da nanj pazimo in ga okusimo po 10-15 minutah, da vidimo kako je stanje.

Presenečeni boste, da s v dekanter ne dajejo le rdeča in bela vina. Obstajajo določene vrste penin, ki jih moramo dekantirati. To se dela predvsem z mladimi peninami, ki imajo reduktivne arome. To pomeni, da je ta bila narejena tako, da ima tekočina čim manj interakcij s kisikom. Ob odprtju takšne penine nas lahko v nos udari kiselkast vonj, ki spominja na prižgano vžigalico ali žveplo. Zato prelivanje takšnih šampanjcev omogoča, da se energični mehurčki umirijo, se zviša temperatura in tako lahko pridemo do optimalnega vonja in okusa, ki ga penina ponuja.

Vsa rdeča vina se morajo postreči topla

To je ena največjih napak, ki jih delamo, ko je govora o pravilnem pitju vina. Mnogi pravijo, da mora rdeče vino biti segreto na ‘sobno temperaturo’, da ga lahko pravilno uživamo. Pomislite samo na to, da sobna temperatura v Avstraliji in na Islandiji nikakor ne moreta biti enaki.

Najpomembnejše pravilo je, da ima rdeče vino vsaj 18° C. Tako smo najbližje optimalnim pogojem, da uživamo v okusu in aromi, ki ju vino ponuja. Sčasoma pa se vino v kozarcu tudi segreje in se določene lastnosti lahko malce spremenijo. Zato v krajih z visoko povprečno temperaturo rdeče vino hranijo v hladilnikih, in sicer med 12 in 18° C. Tako vino se potem počasi segreva in dlje časa ohranja vse lastnosti, ki jih je vinogradnik želel izpostaviti.

 

 DOSTOP.si (vir)
Pixabay

Tagi

Uredništvo DOSTOP.si

Administrator portala DOSTOP.si.

Sorodni članki

Back to top button
Close
Close