Ali poznaš vsa živila, v katerih se skriva veliko mikroplastike?

Resnica je, da dandanes plastiko dejansko jemo, pijemo in vdihavamo vsak dan. Nedavne raziskave kažejo, da so ti delci prodrli že v skoraj vse glavne organske sisteme. Ta podatek povečuje tveganje za vsakogar, ki želi plastiko izločiti iz svoje kuhinje. Leta 2026 cilj ni več le »zavedanje« glede zdravja – temveč zmanjšanje pasivnega kopičenja mikroplastike v lastnem telesu.

Kaj pomeni »preveč« mikroplastike?

»Uradno določene ‘varne’ ali ‘nevarne’ ravni vnosa mikroplastike ni. Smiselno pa je, da izpostavljenost zmanjšaš na čim nižjo raven,« je povedal dr. Joseph Mercola, specialist družinske osteopatske medicine. Mercola tudi pojasnjuje, da lahko uporaba plastičnih prevlek za semena v kmetijstvu ter namakanje z onesnaženo vodo vplivajo na povečanje količine mikroplastike v hrani. Dodatni viri so tudi plastična embalaža, pribor in posode.

Po podatkih ameriške Uprave za hrano in zdravila trenutno razpoložljivi dokazi ne kažejo, da bi ravni mikroplastike v hrani predstavljale tveganje za naše zdravje. Kljub temu je smiselno, da poskusimo zmanjšati količino pasivno zavžite mikroplastike. Kje se najpogosteje skrivajo nevarne snovi?

Pazi se!

Pogosto jih najdemo v morskih sadežih. Gre za enega najpogostejših načinov, kako delci plastike končajo v naši hrani. Pogosto gre za plastične izdelke za enkratno uporabo, ki razpadejo in končajo v vodotokih ter zemlji. Ko pridejo v oceane, se znajdejo tudi v morskih sadežih. »Mikroplastiko nato zaužije plankton, ribe in školjke pa jo zamenjajo za hrano,« je povedal Mercola. »Drobni delci se kopičijo v njihovem mesu … nato pa končajo na naših krožnikih.«

Tudi čajne vrečke lahko vsebujejo mikroplastike. Polipropilen, ki se pogosto uporablja za izdelavo čajnih vrečk, lahko vsebuje nevarne snovi. Težava se poveča, ko se ob stiku z vročo vodo iz vrečk sproščajo delci mikroplastike v čaj. Raziskovalci z Avtonomne univerze v Barceloni so ugotovili, da lahko čajne vrečke iz polipropilena sproščajo plastične delce v milijardah, vrečke iz najlona in celuloze pa v milijonih.

Tudi riž je lahko žarišče mikroplastike. Raziskava Univerze v Queenslandu je pokazala, da je v vsaki polovici skodelice riža približno 3 do 4 miligrame plastike. Če uporabljaš instant riž v vrečkah, je ta količina štirikrat večja, približno 13 miligramov.

Voda v plastenkah je eden najbolj znanih virov mikro- in nanoplastike. Ena raziskava je ocenila, da je v litru vode iz plastenke približno 240.000 plastičnih delcev. Večina plastičnih steklenic, ki jih kupiš v trgovini, je narejena iz polietilen tereftalata (PET). Ravno zato ni presenetljivo, da so v vodi prisotni delci plastike. Plastični delci razpadejo, ko plastenko stisneš ali jo izpostaviš vročini.

Kako vpliva na zdravje?

»Užita mikroplastika se kopiči v krvnem obtoku in različnih organih, vključno z možgani, kjer lahko povzroča vnetje in poškodbe tkiv,« je povedal Mercola. Med druge morebitne stranske učinke spadajo hormonska neravnovesja, ki jih povzročajo kemikalije in motilci endokrinega sistema, ki so prisotni v plastiki. Mikroplastika lahko prav tako absorbira druge okoljske toksine in jih vnese v telo.

Še vedno se moramo veliko naučiti o mikroplastiki in njenih dolgoročnih posledicah na zdravje, vseeno pa je dobro najti alternative plastiki, tam kjer lahko..

DOSTOP.si / IK
Unsplash