McDonald’s nesrečni poraženec v bitki za znamko Big Mac.
Evropski urad za intelektualno lastnino (EUIPO) je razveljavil zaščiteno blagovno znamko EU Big Mac, katere imetnik je bil gigant hitre hrane, McDonald’s. To pomeni, da je ime sedaj v prosti uporabi in ga pri poslovanju lahko uporablja kdorkoli.
Zadeva, ki se je odvijala že od aprila 2017 je končno dobila epilog in se zaključila s presenetljivim in po mnenju javnosti dokaj nepričakovanim izidom. Postopek sicer po vsej verjetnosti še ni dokončan, saj so pri McDonald’su podali izjavo, da se na odločitev nameravajo pritožiti.
McDonald’s, ki je znan po agresivnem branjenju imen svojih imen in znamk, je sicer že leta 2009 klonil pred malezijskim ponudnikom hitre prehrane. Slednjemu je namreč po 8 letih uspelo pridobiti pravico do zaščite in uporabe imena McCurry.
Supermac’s proti McDonald’s
Irski ponudnik hitre hrane Supermac’s je pri širjenju svojega poslovanja po ostalih državah EU naletel na blokado s strani McDonald’sa. Ta jim je onemogočal zaščito imena njihovega podjetja kot znamke EU, kar bi jim olajšalo poslovanje izven Irske. McDonald’s je blokado utemeljeval z obrazložitvijo, da sta si imeni njihovega burgerja in podjetja Supermac’s v tolikšni meri podobni, da bi povzročili zmedo v javnosti.
Supermac’s je v odgovor sprožil postopek pri EUIPO, pri čemer se je skliceval na enega od razlogov za razveljavitev znamke iz Uredbe o blagovni znamki EU. Ta v 58. členu določa, da se lahko pravice imetnika blagovne znamke EU razveljavijo, če se v neprekinjenem obdobju petih let blagovna znamka v Uniji ni resno in dejansko uporabljala za označevanje blaga ali storitev, za katere je registrirana, za neuporabo pa ne obstajajo upravičeni razlogi. McDonald’s torej po njihovem mnenju znamke Big Mac ni resno in dejansko uporabljal v neprekinjenem obdobju petih let, za kar niso imeli utemeljenih razlogov.
Blagovna znamka EU Big Mac, je z odločitvijo EUIPO razveljavljena.
McDonald’s predstavi svojo stran
Pri McDonald’su se z obtožbami niso strinjali in so v odgovoru navajali, da je bila znamka Big Mac kontinuirano uporabljana v večjem številu članic EU. Pri tem so se sklicevali tudi na oglaševanje in milijonsko prodajo teh proizvodov. Pri podjetju so menili, da uporaba znamke v Franciji, Nemčiji in Veliki Britaniji, treh ekonomsko najbolj pomembnih članic EU, zadostuje kot dokaz, da gre za dejansko in resno uporabo znamke v EU.
Kot dokaze o uporabi so predložili podpisane izjave zastopnikov nemškega, francoskega in britanskega McDonald’sa, ki so zajemale tudi prodajne številke Big Mac burgerja v obdobju med leti 2011 in 2016. Predložili so brošure, drug oglaševalski material in primere embalaž izdelka. Navedli so tudi svoje spletne strani, iz katerih je razvidno, da so ponujali Big Mac burgerje, in izpisek iz Wikipedije.
Dokazi McDonald’sa po presoji EUIPO nezadostni
EUIPO je po presoji predstavljenih dokazov odločil, da McDonald’s ni v dovoljšni meri dokazal dejanske in resne uporabe znamke Big Mac. Podpisane izjave zaposlenih pri podjetju sicer lahko služijo kot sredstvo dokazovanja, vendar pa je njihova dokazna vrednost manjša od tiste, ki jo imajo neodvisni dokazi. Slednji namreč niso podvrženi osebnim interesom vpletenih v zadevi.
EUIPO je poudaril tudi, da zgolj prisotnost znamke na spletni strani ni dovolj, da bi s tem dokazali dejansko in resno uporabo znamke. To bi bilo mogoče zgolj, če bi stran hkrati pokazala tudi kraj, čas in obseg uporabe. Na straneh podjetja tudi ni bilo razvidnih informacij o dejanskih naročilih izdelka, zaradi česar ni bilo mogoče določiti povezave med spletnimi stranmi podjetja in številom prodanih izdelkov.
Kljub temu, da je McDonald’s predložil promocijske materiale, brošure in embalaže izdelka, pa ni podal informacij o kraju, kjer so bile brošure dane v promet in če so vodile k nakupu izdelka. Predloženih tudi ni bilo neodvisnih dokazov, ki bi pokazali, koliko proizvodov je bilo dejansko ponujenih kupcem in prodanih.
Dokazi, ki so jih ponudili pri McDonald’su in njihova analiza torej ne nudijo zadostnih informacij o obsegu uporabe znamke. Ugotovljeno je bilo, da brošure, embalaže in drug material ne dajejo dovoljšnih informacij glede prodaje in prihodkov, ki so jih pri podjetju navajali v podpisanih izjavah poslovalnic v EU. Wikipedija po mnenju EUIPO ne more biti sprejeta kot zanesljiv vir informacij, saj so vnosi lahko popravljeni s strani obiskovalcev strani.
EUIPO v korist Supermac’s
Po presoji vseh predstavljenih dokazov je EUIPO odločil, da McDonald’su ni v zadostni meri uspelo dokazati uporabe znamke za prodajo v EU. Predstavljeni dokumenti namreč niso podali dovoljšnih informacij o tem, ali je bil proizvod Big Mac tudi dejansko ponuden v prodajo. V odločitvi so poudarili tudi, da v postopku ni bilo zahtevanega prekomerno visokega dokaznega standarda. Neuspeh v zadevi torej leži predvsem v McDonald’sovi odločitvi, da je v zadevi predstavil zgolj omejene dokaze.
Pri McDonald’su so se na odločitev odzvali z obžalovanjem. Prepričani so, da EUIPO pri odločanju ni v dovoljšnji meri upošteval predloženih dokazov, ki potrjujejo in dokazujejo uporabo znamke Big Mac po vsej Evropi.
Mladi podjetnik (vir)
Photo by Joiarib Morales Uc on Unsplash
