Čas je že, da končno normaliziramo popoldanski dremež

Velikokrat nam po službi ali faksu prija kakšen dremež, vendar si vedno znova govorimo, da s tem izgubljamo čas. Pa je res tako, ali je za nas celo boljše, da za tidte pol urice zatisnemo oči?

Uredništvo DOSTOP.si15/08/2022

1.049

Verjetno se kdaj znajdeš v situaciji, ko prideš domov s faksa ali službe in bi se najraje sesul na kavč in oddremal svoje do večera. Pa ti tisti mali glasek v glavi reče, da raje ne, saj s tem izgubljaš čas, ki bi ga lahko preživel bolj produktivno. Naj ti povemo, da je dremež, sploh ob najbolj vročem delu dneva, pravzaprav dobra ideja in lahko zelo pozitivno vpliva na tvoje zdravje.

Siesta obstaja z razlogom

Siesta ni praksa, ki izvira zgolj iz Španije, ampak so jo prakticirali že v starem Rimu. Med eno in tretjo uro, sploh poleti, ko je vročina najbolj pripekala, se je življenje preprosto ustavilo. Prakse se danes poslužujejo še marsikje po svetu, sploh v državah, ko je sonce takrat res brutalno, se pa ne izvaja več tako dosledno, kot se je včasih. Čeprav bi iz zdravstvenih razlogov bilo bolje, da bi se.

Sieste se poslužujejo marsikje po svetu, ta pa izvira iz starih rimskih časov, kjer je bila bolj znana kot sexta ali šesta ura dnevne svetlobe.

Kaj pa o tem pravi znanost?

Kot pravijo znanstveniki, naj bi v sebi nosili dve nasprotujoči si potrebi: dlje kot smo budni, bolj si želimo spati, in naš dnevni ritem, ki nas nekje popoldne spodbudi s potrebo, da ostanemo budni, saj potrebujemo energijo za preostanek dneva. Siesta leži ravno nekje vmes, ko je naša potreba po spanju velika, telo pa nas še ni začelo spodbujati, da moramo ostati budni.

Popoldanski dremež ujame ravno tisto uro, ko smo že utrujeni, ampak nas telo še ne spodbuja, da moramo ostati budni.

Nam dremež lahko pomaga v boju z globalnim segrevanjem?

Ne tako, kot bi si želeli, lahko pa pripomore svoje. Če si zamislimo, da bi si vsak vzel nekaj časa za počitek sredi dneva, bi se svet za kratek trenutek ustavil. V tem, sicer zelo kratkem času, bi tako načeloma porabili manj vsega, predvsem pa fosilnih goriv, ki res škodijo okolju. Je to idealna rešitev? Gotovo ne. Je pa mogoče začetek, ki je dober tako za nas kot za okolje.

Če bi samo za kakšni dve urici ustavili javno življenje, si ne bi spočili samo mi, ampak tudi narava.

Prednosti in slabosti

Kot vsaka stvar, ima tudi popoldanski dremež svoje slabosti, prav tako kot prednosti. Poleg omenjenih so gotovo nekatere prednosti še:

izboljšanje kognitivne funkcije,
kratki počitki lahko izboljšajo kardiovaskularno funkcijo,
izboljšajo lahko atletsko učinkovitost.

Če pa pogledamo še nekaj slabosti:

pogosto dremanje lahko dvigne krvni tlak,
dremeži, daljši od ene ure, lahko vodijo v povečanje možnosti za kardiovaskularnim obolenjem,
daljši dremeži lahko vodijo tudi v večjo zbeganost.

Kljub temu se zdi, da prednosti in slabosti tičijo predvsem v dolžini dremeža in splošnega počitka, ki si ga lahko privoščimo.

Seveda obstajajo prednosti in slabosti, na nas pa je, da najdemo tisto pravo ravnotežje.

Korak v pravo smer

Kratki dremeži pa so se vseeno izkazali za učinkovite. Veliko delovnih mest jih je že vpletlo v svoje okolje. Po tem je znan predvsem Google, ki je v svoje pisarne namestil EnergyPods. To so majhne sobice, opremljene z mehkimi lučmi in lahkotno glasbo, kamor se lahko gredo zaposleni odpočit. Gotovo majhen, a velik korak v pravo smer. Ko bi si le naše fakultete omislile kaj takega.