Dan duševnega zdravja: skrb za duševno zdravje ob kriznih dogodkih

V kriznih dogodkih potrebuje duševno zdravje potrebuje enako pozornost kot fizično

Ob letošnjem svetovnem dnevu duševnega zdravja, ki poteka danes, 10. oktobra, strokovnjaki opozarjajo na pomen dostopa do psihosocialne pomoči v kriznih situacijah. Opozarjajo, da jo je treba v prihodnje še okrepimo. Izkušnje s poplavami leta 2023 so pokazale, da duševno zdravje v izrednih razmerah potrebuje enako pozornost kot fizična varnost in materialna škoda.

Poleti 2023 je Slovenijo prizadel eden najhujših naravnih dogodkov v zadnjih desetletjih. Poplave in plazovi so poleg obsežne materialne škode povzročili tudi dolgotrajne psihološke posledice. Najbolj so bili prizadeti starejši, bolni, invalidi, osebe z že obstoječimi duševnimi težavami ter gospodinjstva, kjer so bile prisotne težave z zasvojenostjo ali partnerskimi odnosi. Strah in negotovost se pri številnih prebivalcih še danes vračata ob vsakem večjem deževju.

V odgovor na te razmere se je oblikovala koordinacija za izvajanje psihosocialne pomoči, ki je povezovala različne službe na državni ravni in usklajevala pomoč na terenu. Na NIJZ so ugotovili, da je bila ta podpora temelj dolgoročnega okrevanja. Poleg fizične obnove namreč ljudje potrebujejo tudi obnovljen občutek varnosti, povezanosti in zaupanja.

Psihosocialna podpora mora biti na voljo

Letos svetovni dan duševnega zdravja izpostavlja prav pomen dostopne pomoči v kriznih situacijah. Strokovnjaki poudarjajo, da mora biti psihosocialna podpora ljudem blizu – enako kot zdravstvena oskrba ali materialna pomoč. To pomeni tako hitro odzivanje ob krizah kot tudi dolgoročno spremljanje in podporo posameznikom, družinam ter skupnostim.

Ob tem je nujno krepiti preventivne dejavnosti: od spodbujanja zdravih življenjskih navad in odpornosti do razvijanja veščin samopomoči, znanja psihološke prve pomoči ter odpravljanja stigme, ki je še vedno povezana z iskanjem psihološke pomoči.

Znamo skupiti skupaj

Poplave so pokazale, da se v kriznih trenutkih Slovenija zna hitro mobilizirati in sodelovati. Ta moč solidarnosti, ki se je pokazala skozi prostovoljstvo, medvrstniško podporo in sodelovanje služb, je izjemno dragocena in jo je treba negovati tudi v mirnih časih.

Duševno zdravje je skupna odgovornost družbe. Svetovni dan duševnega zdravja nas tako letos ponovno opominja, da je skrb za duševno počutje temeljno merilo odpornosti posameznika in skupnosti – tako v času kriz kot v mirnih dneh.

NIJZ
Arhiv DOSTOP.si