Dijaki so z gosti razpravljali o pomenu medijske pismenosti in medijev
Zavod PIP je na Srednji ekonomski šoli in gimnaziji Maribor organiziral razpravo na temo medijske pismenosti. Živimo v obdobju poplave informacij in zelo pomembno je, da smo sposobni kritičnega razmišljanja in kritičnega presojanja vsebin.
Medijski svet je v prelomnem obdobju
Evropska poslanka Irena Joveva je uvodoma dejala, da se Evropska unija v okviru svojih pristojnosti zelo zavzema za krepitev medijske pismenosti. Prav tako je mnenja, da je medijska pismenost v obdobju nenehnega tehnološkega razvoja nujna veščina. Ustanoviteljica otroškega spletnega časopisa Časoris in poznavalko področja medijske pismenosti dr. Sonjo Merljak Zdovc je dodala, da nam teoretično znanje o medijski pismenosti ne pomaga kaj dosti, če nismo radovedni in ne razmišljamo kritično.
Odgovorni urednik časopisa Večer Matija Stepišnik je poudaril, da je medijski svet v prelomnem obdobju in obstali bodo mediji s hrbtenico in tisti, ki jim ljudje zaupajo. »Za medij je zelo pomembna profesionalna uredniška in novinarska struktura ter socialna varnost novinarjev,« je še dodal Stepišnik.
Kako je na medijsko pismenost vplival COVID?
V nadaljevanju so bili osrednji gosti soočeni z vprašanjem o delovanju medijev v času pandemije COVID-19 in o tem, kako smo se kot družba v času pandemije odrezali na izpitu iz medijske pismenosti. Vsi trije so se strinjali, da bi se lahko odrezali bolje.
»Ugotovili smo, kaj pomeni, če nihče nikomur ne zaupa in ko se pretrgajo krhke družbeni. Edini kapital, ki ga imajo mediji, je verodostojnost,« je izpostavila Sonja Merljak Zdovc. Irena Joveva je dodala, da verodostojnost ni ključna samo medije, temveč tudi politike. »Mnogi prijatelji na Facebook-u so me razočarali s širjenjem teorij zarot,« je še dodala Joveva. Matija Stepišnik je orisal spremembe, ki so jih mediji doživeli ob začetku pandemije. Po njegovih besedah se je novinarsko delo čez noč spremenilo, prav tako so se centralizirali viri informacij.
V razpravo so se vključili tudi udeleženci. Eden izmed dijakov je izpostavil, da sam informacije vedno zbira iz več virov. Prav tako je izrazil mnenje, da politika ne bi smela ljudi bombardirati s strahom. Sonja Merljak Zdovc je v odzivu na mnenje dijaka pojasnila, da tudi socialna omrežja pri uporabnikih pogosto vzbujajo strah in jezo.
Kako pa gosti gledajo na omejevanje zahodnih medijev v Rusiji?
Gledalec, ki je razpravo spremljal na spletu, je osrednje goste povprašal za mnenje o vojaškem spopadu v Ukrajini in preprečevanju dostopa do ruskih medijev ter izjavah evropskih politikov, ki po njegovem mnenju tekmujejo, kdo bo bolj »rusofoben«. Po njegovem mnenju zaradi dejanj ruskega vodstva ne bi smeli vseh Rusov metati v isti koš.
Irena Joveva je obsodila rusko agresijo in poteze ruskega predsednika Putina, strinja pa se, da ne bi smeli vseh Rusov metati v isti koš. Prav tako ni mnenja, da bi evropski politiki tekmovali v »rusofobnih« izjavah. Sonja Merljak Zdovc in Matija Stepišnik sta zadržana do medijske cenzure. Stepišnik je pri tem poudaril, da vojna v Ukrajini prinaša tudi medijski oziroma hibridni spopad. Prav ruski predsednik Putin je bil po njegovem mnenju tisti, ki je prvi začel ugašati zahodne medije in civilno družbo in boji se, da se bo Rusija glede svobode pogreznila še nižje.
Razprava je del serije dogodkov, ki smo jih poimenovali »Evropski pikniki« in jih izvajamo v okviru projekta Evropa na našem pragu.
Posnetek razprave je na voljo tukaj.
Zavod PIP
Zavod PIP
