SpekterZnanost

Herman Potočnik Noordung: Zabavate se pod njegovim oknom

Ko pomislimo na izraz "vesoljska postaja", dandanes pred očmi verjetno zagledamo mednarodno vesoljsko postajo. Velika konstrukcija jeklenk, stožcev in blokov z ogromnimi izboklinami. Njeno podobo so oblikovali predhodniki, kot so Saljut, Mir in Skylab. Pa je to edina predstava, ki je kdaj obstajala? Zavrtimo čas na začetek dvajsetega stoletja …

.

Najbrž menimo, da lahko odgovor na to, kakšna je bila predstava o vesolju in vesoljski tehniki takrat, najdemo le v muzejih in arhivih tedanjih velesil, dejansko pa je eden najpomembnejših astronavtskih pionirjev živel in nekaj časa deloval v Mariboru. Natančneje v stavbi današnjega sedeža Pošte Slovenije, kjer so ob 125-letnici njegovega rojstva tamkajšnje bivanje obeležili tudi s spominsko tablo, ki opazuje mariborsko Poštno, ki jo verjetno poznate. Pionirja slovenskega “vesoljskega” znanja poznamo pod imenom Herman Potočnik Noordung. O njem najdemo zapis, ki pravi, da je bil Potočnik po rodbinskem izvoru Slovenec (po materi tudi Čeh). Rodil se je v Pulju materi Mariji, rojeni Mariborčanki (po rodu iz Vitanja, kjer je Herman preživel velik del zgodnjega otroštva), ter očetu Jožefu, Slovenjegradčanu, ki je bil zdravnik in mornariški častnik. Po očetovi smrti se je mama z otroki preselila v Maribor k svoji materi.

Vojna ga je močno zaznamovala

Preselili so se v stavbo nekaj let pred tem zgrajene poštne palače na vogalu sedanjega Slomškovega trga in Poštne ulice. Herman je v letih 1898–1903 obiskoval petrazredno deško ljudsko šolo na sedanjem Slomškovem trgu. Med letoma 1907 in 1913 se je šolal na Češkem in v Avstriji v vojaških ustanovah, kar mu je omogočil v vojski vpliven stric. Ob zaključku izobraževanja v avstrijskem Mödlingu je postal inženirski poročnik, specializiran na področju gradnje železnic in mostov. Med prvo svetovno vojno je služil v Galiciji, Srbiji in Bosni ter hitro napredoval v naziv prvega poročnika. Kasneje so ga premestili tudi na soško fronto, zaradi posledic katere je bil tudi predčasno upokojen že leta 1919, saj mu je tuberkuloza močno načela telo.

Morda je njegovemu načinu življenja botrovala tudi huda bolezen.

Začel je z visokošolskim študijem strojništva in elektrotehnike na dunajski tehnični univerzi ter zaključil z doktoratom znanosti. Po letu 1925 se je povsem posvetil svoji strasti: problematiki raketne znanosti in vesoljske tehnologije. Zaradi bolezni se ni nikdar poročil ali našel službe, temveč je živel z bratom na Dunaju.

Deset najpomembnejših del o vesolju

V takratni avstro-ogrski prestolnici se je pod psevdonimom Herman Noordung lotil pisanja svoje edine knjige z naslovom Problem vožnje po vesolju – raketni motor. S to je postal eden od utemeljiteljev vesoljske tehnike. Kot navaja RTV SLO, je v njej razgrnil načrt za prodor v vesoljski prostor in za preživetje ljudi v njem. V knjigi opisuje medplanetarno vesoljsko postajo. Napisal pa jo je približno 30 let, preden se je letalska in vesoljska tehnologija razvila do te mere, da jo je bilo mogoče uporabiti za letalske prevoze. Njegovo delo uvrščajo med deset najpomembnejših strokovnih del na področju raziskav vesolja in vesoljskih tehnologij na svetovni ravni v obdobju od konca 19. stoletja do začetka druge svetovne vojne. Bil je prvi, ki je sestavil funkcionalno celoto za bivanje v vesolju.

Center v Vitanju je zgrajen po vzoru njegovih načrtov.

Knjiga, ki je bila izdana z letnico 1929. Na 188 straneh opisuje njegove predloge za realizacijo projektov vesoljske postaje in geostacionarnih satelitov. Bolj podrobno je opisal vesoljsko postajo, ki sestoji iz treh modulov ali tako imenovanih “bivanjskih koles”. Ti bi se naj za ohranjanje energije ves čas vrtela, gnala pa bi jih sončna energija.

Sam si je pripisal značilnost “neredoljubnosti”?

Njegove ideje so bile z leti pozabljene, saj so bile po mnenju nekaterih preveč vizionarske. Slovenija se je spominu nanj poklonila na pobudo mnogih kulturnikov s postavitvijo Centra KSEVT v Vitanju, ki je razstavni prostor, predvsem pa muzej, katerega oblika je zasnovana ravno na podlagi t. i. bivanjskih koles.

Njegovo življenje je v Sloveniji najpodrobneje raziskal mariborski galerist Primož Premzl. Ta je šele leta 2012 odkril in obnovil njegov grob na dunajskem pokopališču. Gre za prvi dvojezični nagrobnik, posvečen Slovencu na tem pokopališču. Premzl pojasnjuje, da ime oz. psevdonim Noordung verjetno izhaja iz sestavljenke nemških besed Ordnung in No, ki pomenita nered. Potočnik si je s tem pripisal značilnost, ki je njegova odkritja zagotovo ne zaslužijo.

 

 Urban BRATINA
Herman Potočnik – Noordung [Public domain], via Wikimedia Commons

Tagi

Uredništvo DOSTOP.si

Administrator portala DOSTOP.si.

Sorodni članki

Back to top button
Close
Close