Kako se prehranjujemo Slovenci?
Raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) kaže, da se veča delež odraslih, ki redno zajtrkujejo. Tudi na ministrstvu za zdravje opozarjajo na pomen zajtrka, ki da energijo ob začetku dneva, pomembno pa vpliva tudi na zdravljenje.
15. novembra je potekal tradicionalni slovenski zajtrk, ki so ga otroci v vrtcih in šolah okusili že devetič. Gre za zajtrk, sestavljen iz lokalnih dobrin. Uživanje zajtrka kot prvega obroka je izjemno pomembno, saj da energijo za zagon tako telesne kot miselne aktivnosti. Predvsem pa je v času bolezni pomembno, da oseba primerno prehranjena in hidrirana.
V povprečju se vsak drugi odrasli še vedno prehranjuje pretežno nezdravo in z manj zdravju koristnimi živili.
Pogosteje redno zajtrkujemo
Raziskava CINDI 2016, ki jo izvaja NIJZ, kaže da se je delež odraslih, ki redno zajtrkujejo, dvignil iz 58 odstotkov (leto 2001) na 62 odstotkov (leto 2016). Zmanjšal pa se je delež prebivalcev, ki uživajo sladkane pijače. Kljub temu se v Sloveniji v povprečju še vedno vsak drugi odrasli prehranjuje pretežno nezdravo in z manj zdravju koristnimi živili.
Pri prehranjevanju so zelo pomembne odločitve nas, posameznikov. Kljub zagotavljanju visokih standardov informiranja potrošnikov z ustreznim označevanjem živil, se potrošniki še vedno vedemo kot slabše ozaveščeni.
Podatki nacionalne prehranske študije kažejo, da potrošniki bolj natančno spremljajo informacije na živilih, kot pred desetletjem. Rok uporabe in cena sta še vedno informaciji, ki ju najpogosteje preverjamo. Sledi navedba proizvajalca ali blagovne znamke, kar lahko pripišemo iskanju zaupanja.
Slovenci vse pogosteje redno zajtrkujemo.
Spodbudno je, da vse več potrošnikov zanimajo z zdravjem povezane informacije, kot je način pridelave (npr. ekološka pridelava), odsotnost gensko spremenjenih organizmov in prisotnost konzervansov.
Še vedno pa premalo potrošnikov preverja hranilno tabelo, prehranske in zdravstvene trditve ter druge oznake, s katerim se izpostavlja višja prehranska vrednost. Oznake naj bi bile ključno izbiro ustreznejših živil. Pri odločitvi pri nakupu je še vedno najpomembnejša lastnost hrane dober okus, ob tem, da se ji zdaj v samem vrhu pridružuje tudi lokalno poreklo.
