Diet culture ali restriktivno prehranjevanje, ki ponavadi nima učinka
Kulturi diet je z dneva v dan težje ubežati. Morda si opazil, da vse več blagovnih znamk hrane in pijače prireja svoje izdelke, tako da so ti brez sladkorja, brez maščob, z višjo vsebnostjo proteinov in podobno. Vse ostalo je pač v nasprotju z zdravjem in dobrim počutjem. Na družbenih omrežjih, v medijih ter lastnih socialnih krogih smo dnevno priča enačenju vitkosti in diet z zdravjem in lepoto.
Ideja, da je nadzor nad svojim telesom z omejevanjem prehrane normalen
Ljudje, predvsem pa mladi, smo kulturi diet izpostavljeni na vsakem koraku. Kaj pa sploh je kultura diet (ali v angleščini diet culture)? Je niz družbenih pričakovanj, ki nam narekujejo, da obstaja le en pravilen ter zdrav način prehranjevanja, le ena pravilna oblika videza ter le en pravilen način biti boljša ter vredna oseba. Gre za idejo, da je nadzor nad svojim telesom, zlasti s prehrano – z omejevanjem tega, kaj in koliko ješ – normalen.
V bistvu pa gre pri kulturi diet za zmotna ter nezdrava prepričanja. Kultura nas želi prepričati, da bomo s predanostjo delu za videz ter obliko telesa dosegli najboljše fizično, psihično ter splošno počutje, največkrat pa je učinek ravno obraten. Kulturo diet spremlja paradoks. Vzpodbuja in vodi nas k slabemu počutju o sebi v primerjavi z drugimi, nato pa nam ponuja predloge ter rešitve, da se teh občutkov znebimo.
Vredno je omeniti, da se okoli 95 odstotkov diet konča neuspešno. Restriktivno prehranjevanje, ki je temelj diet, pa lahko vodi tudi v različne oblike motenj hranjenja.
Vloga družbenih omrežij
Družbena omrežja so preplavljena z »influencerji«, »fitfluencerji« (spletni vplivneži, ki delijo fitnes ter športne vsebine), nasveti za diete, zdravimi recepti, preurejenimi fotografijami … Vse te vsebine nas usmerjajo k fizično redko dosegljivim idealom videza. Ob tem pa pozabimo, da obstaja ogromno različnih tipov teles, telesnih konstrukcij, konec koncev življenjskih stilov. Izpostavljenost takim vsebinam je dokazano povezana s povečanim nezadovoljstvom s telesom, znižano samozavestjo in tesnobo, povezano z lastno podobo telesa.
Kako torej ubežati?
Na prvem mestu se je treba vpliva ter prisotnosti kulture diet zavedati, jo prepoznati. Šele tako se ji lahko izognemo. Treba se je vprašati, kaj nam določeni slogani, izdelki (ne)posredno sporočajo, biti kritičen do tega, kar nam ljudje na spletu prodajajo.
Sledi profilom, ki se upirajo kulturi diet (@alexlight_ldn, @rebeccascritchfield, @annamarie.rd, @virgietovar) in si prizadevajo k razbijanju koncepta popolnosti ter jih ni sram pokazati realnega telesa.
Pomembno je, da nehamo hrano deliti na »dobro« ter »slabo«, jo zaznavati zgolj kot »gorivo«. Hrana je veliko več kot le to. Je družbeni in kulturni del našega življenja. Samo osredotočanje na hrano kot gorivo nas izolira od uživanja in sprejemanja hrane kot globljega in pomembnejšega dela življenja. Čeprav so vidiki živil, ki nas oskrbujejo z energijo, bistveni, so le del širše slike glede prehrane. Sprejmi hrano kot nekaj, v čemer lahko uživaš brez restrikcij.
Diet culture lahko občutimo kot neizogiben pritisk. Pomembno je vedeti, da to ni edini način za ohranjanje zdravja in biti fit – vitek ne pomeni samoumevno biti zdrav.
Če se spopadaš z neurejenim prehranjevanjem, motnjo hranjenja ali si zaskrbljen zaradi svojega zdravja, telesne podobe ali prehranjevalnih navad, se posvetuj s kvalificiranim zdravstvenim delavcem.
Zveza ŠKIS
Unsplash
