Mariborskim študentom na voljo prostor za skupinsko delo
Za študente se je tekom preteklih let socializacija izkazala v izrednem pomenu, saj ima ključno vlogo pri kognitivnem razvoju in učenju, interakcija z vrstniki pa olajša izmenjavo idej, spodbuja kritično razmišljanje in krepi sposobnosti reševanja problemov. Skupni prostor za skupinsko delo in druženje je torej za študente pomemben, vendar ga zgradba treh fakultet Univerze v Mariboru - Filozofske fakultete, Fakultete za naravoslovje in matematiko ter Pedagoške fakultete - do nedavnega ni nudila.
V času študija študenti pripravljamo precej skupinskih predstavitev in seminarskih nalog, za kar smo iskali prostor, ki bi omogočal delo v skupini. Stara zgradba namreč ni ponujala urejenega prostora, kjer bi se lahko študentje na fakulteti družili za študijske namene ali kakšne druge. Žalostno se zdi, da skupinsko delo, ki ga dobimo v sklopu študija zaradi primanjkljaja ustreznih prostorov, študentje delamo po kavarnah ali pa kar na daljavo – brez da bi se skupina sestala v živo. V zgradbi, ki združuje tri fakultete, takega prostora ni na voljo. Študenti omenjenih fakultet pogosto za skupinsko delo izberejo Miklošičevo knjižnico, kjer se praviloma ni dovoljeno glasno pogovarjati, ali kavarno, ki zaradi hrupa, prav tako ni primerno okolje. Pogosto tudi poročajo, da se za skupinsko delo dogovarjajo preko socialnih omrežjih. Urejen skupinski prostor bi lahko spodbudil interakcijo v živo in študentom olajšal skupinsko delo.
Študentke našle rešitev
Od sredine meseca maja je študentom na voljo skupni prostor pred fotokopirnico v kleti, ki nudi velike mize, kjer se lahko študentje zberejo in opravijo skupinsko ali samostojno delo. Kotiček lahko služi za druženje, razstavljene revije pa študente nagovarjajo, da med odmorom posežejo po križankah ali revijah, ki so na voljo.
Prostor je nastal v okviru projekta pri predmetu Aplikativna socialna psihologija. Študentke magistrskega študija psihologije Evgenija Avtarovska, Špela Kitak, Mihaela Kolarič, Ratka Tancheva in Filomena Vignjevik so kot odgovor na problematiko pomanjkanja prostora za skupinsko delo in druženje uredile prostor za študente.
Od ideje do realizacije
Ko so dobile navodila za obveznost, so dekleta iskala aktualno problematiko. Imele so nekaj različnih idej in za dogovor o nadaljnjem delu so iskale prostor, kjer bi se lahko sestale. Naletele so na oviro, in sicer da jim prostori fakultete takega kotička ne nudijo. Med diskutiranjem o idejah so v hrupni kavarni sklenile, da problema sploh ni potrebno iskati. Tako so sklenile, da ta semester posvetijo oblikovanju prostora za skupinsko delo in druženje, ki bi nudil mir in udobje za delo ter produktivno preživljanje časa med odmori.
Pomembno se jim je zdelo ugotoviti ali problematiko opažajo tudi ostali študenti. Za ta namen so pripravile vprašalnik, kjer so preverile potrebe študentov treh fakultet. Ugotovile so, da večina anketiranih preživlja čas med odmori na fakulteti, po drugi strani pa so skoraj vsi vprašani izrazili opažanje pomanjkanja prostora za študentsko delo.
Projekt so začele z zbiranjem prostovoljnih prispevkov, kjer so jih z donacijami podprli sošolci, ostali študenti in njihovi profesorji. Veliko študentov je z njimi delilo svoje mnenje in izkušnje in izrazilo željo po skupnem prostoru, kar jih je še dodatno spodbudilo. Z zbranimi donacijami, prispevki nas samih, naših bližnjih in s podporo profesorjev, so uspešno uredile skupni prostor.
Študenti kotiček vzeli za svojega
Vesele so, da so študenti kotiček takoj vzeli za svojega. Želijo si, da postane to prostor, kjer se študentje počutimo prijetno. Vzpostavile so možnost podajanja povratne informacije, študente pa spodbujajo k aktivnemu sooblikovanju prostora. Vabijo vse, da delijo mnenje, širijo besedo ali prispevajo k funkcionalnosti prostora. Bralce pa vabijo tudi, da jim sledijo na socialnem omrežju Instagramu, kjer lahko najdejo profil pod imenom @kavckavainkognicija. Veliko jim pomeni podpora, ki jo izrazijo uporabniki. V prihodnosti si želijo ne le, da se prostor ohrani, temveč si upajo verjeti, da projekt dobi večjo razsežnost.
Vsekakor pa se jim zdi pomembno, da tudi vodstvo prepozna problematiko, ki so jo želele nasloviti. S tem projektom so želele predvsem pokazati, da za prijeten prostor ni potrebno veliko, le prisluhniti potrebam drugih.
Špela KITAK
Evgenija AVTAROVSKA