Zdravje

Se v frazi “umreti od dolgčasa” skriva kaj resnice?

Dolgčas je neke vrste čustveni oksimoron (bistroumni nesmisel). Tvoje misli se želijo zaposliti in nekaj početi, telo pa se na te občutke ne odziva. Ta občutek poznamo in kdaj doživimo vsi. Kaj pa se zgodi, če temu ni konca? Je možno od dolgčasa kar umreti?

Dolgčas se običajno znajde na zadnjih mestih občutkov, ko govorimo o tem, kaj želimo čutiti. Medtem ko dolgčas nastane iz različnih razlogov, so občutki običajno poenoteni. Kaj, če tem občutkom ni konca? Je, kot pregovorno zelo radi rečemo, možno umreti od dolgčasa?

Dolgčas te načeloma ne bo ubil, lahko pa predstavlja problem pri mladostnikih. Predvsem današnja mladina je zelo dovzetna za dolgčas zaradi kombinacije prenasičenosti dražljajev iz okolice in hkratnega pomanjkanja sposobnosti za spopadanje z dolgčasom, ko se ti dražljaji nehajo. Po domače povedano: naenkrat se mladostnikom dogaja ogromno stvari, ko naenkrat niso zaposleni, pa ne vedo, kaj bi počeli.

To pa nekatere spremlja tudi v odraslo življenje. Pri določenih osebah, ki so nagnjene k življenjskim slogom z visokimi stopnjami tveganja, se velikokrat pojavlja kronični dolgčas. Medtem ko razmerje teh dveh skrajnosti znanstveno še ni povsem pojasnjeno, je zagotovo lahko nevarno. Dolgčas namreč vodi do razvoja mnogih škodljivih navad in odvisnosti kot so prekomerno pitje alkohola, zasvojenost od drog, odvisnost od iger na srečo in motnje hranjenja.

Koga dolgčas najbolj ogroža poleg mladostnikov?

Tem nevarnostim so bolj izpostavljeni moški in posamezniki z možganskimi poškodbami ter določenimi psihotičnimi motnjami. V primeru odvisnikov od drog je sposobnost kljubovanja dolgčasu velikokrat tisti dejavnik, od katerega je odvisna uspešnost prenehanja jemanja prepovedanih substanc. V takih primerih je dolgčas hkrati simptom in spodbujevalec škodljivih dejanj. Ker se z dolgčasom nekateri slabše spopadajo, to hitro vodi v stanje nenehnega nezadovoljstva.

Zakaj je dolgčas takšen fenomen?

Ideja o dolgčasu sega vse nazaj do starogrških filozofov, sama beseda “dolgčas” pa se je pojavila šele nekaj stoletij kasneje. Vsi vemo, kakšen je ta občutek, po stoletjih označevanja dolgčasa kot “kuge človeštva” pa znanost še zdaj ne zna pojasniti, kaj ta pojav pravzaprav sploh je. Eden izmed razlogov za to je, da ne poznamo njegovega točnega izvora. Dolgčas namreč lahko nastane na podlagi notranjih in zunanjih dražljajev.

Kronični dolgčas, dolgčas, prekomerno pitje alkohola, zasvojenost od drog, čuječnost
Ruski pisatelj in mislec Tolstoj je dolgčas opisal kot “želeti si želeti”.

Ko uživamo ali smo vznemirjeni zaradi neke nove situacije, se v našem telesu sproži nevrotransmitor dopamin. Znanstveniki pojav tistih, ki so nagnjeni k dolgčasu pa hkrati živijo življenje z visokimi stopnjami tveganja, povezujejo prav z njim. Njihov naravni nivo dopamina naj bi bil toliko nižji, da nenehno stremijo k dodatni stimulaciji, ki bi nivo zvišala.

V procesu razumevanja fenomena dolgčasa so z raziskovanjem pacientov s poškodovano možgansko skorjo ugotovili, da ima ta vpliv na počasnejše dojemanje časa. Zato se zdi, da čas mineva počasneje, kar vodi v dolgčas.

Kako se z dolgčasom spopadati?

Glede na raziskave so se za spopadanje z dolgčasom najbolj izkazale aktivnosti kot so meditacija, komunikacija s soljudmi in sprejem dolgčasa. Za zmanjševanje stopnje dolgčasa so se učinkovite izkazale tudi iskanje novih hobijev, fizična aktivnost in čuječnost.

Kronični dolgčas, dolgčas, prekomerno pitje alkohola, zasvojenost od drog, čuječnost
Poišči si nov hobi in se z njim poskusi izogniti dolgčasu.

Če si torej res ne želimo “umreti od dolgčasa”, moramo poiskati razmerje med sproščenostjo in pripravljenostjo naših misli in ugotoviti, kako to stanje vzdrževati. Ko naslednjič uporabiš to frazo, pa se spomni, da je navsezadnje prav to – samo fraza.

 

DOSTOP.si / SV
Unsplash

Sorodni članki

Back to top button