Si jezen in tečen? Morda si samo lačen!

Vsi smo se že kdaj znašli v situaciji, ko se iznenada počutimo izjemno jezne in razdražene, potem pa smo ugotovili, da že več ur nismo jedli. Ta nenaden val razdražljivosti, ko nas napade lakota s tujko imenujemo “hangry”.

Strokovnjaki pojasnjujejo, da gre za precej pogost pojav, še posebej, če se izogibamo hrani. Takrat težko obvladujemo čustva in sprejemamo racionalne odločitve.

Kaj pravi znanost?

Čisto laično bi lahko domnevali, da naši možgani brez hrane reagirajo panično in prehajajo v način “beg ali boj”. Vendar pa je v resnici vse malce bolj zapleteno.

Če nekaj časa ne jemo, se nam raven sladkorja v krvi zniža in možgani nimajo dovolj energije. Zaradi tega težko jasno razmišljamo in lahko spremenimo svoje razpoloženje.

Lakota vpliva na občutljivo ravnovesje glukoze, hormonov in možganske aktivnosti, ki nam zagotavlja občutek stabilnosti in mirnosti.

Ko nam pade krvni sladkor, naši možgani ne dobijo energije, ki jo potrebujejo za optimalno delovanje. To pomanjkanje goriva vodi v razdražljivost, slabo koncentracijo in impulzivno vedenje. V bistvu naši možgani preidejo v način preživetja in dajo prednost iskanju hrane.

Občutek jeze in tesnobe (ang. hangry) si lahko razlagamo tudi drugače kot lakoto, ki sproži spremembo razpoloženja. Pomembno je izpostaviti tudi notranje stanje možganov. Možgani nenehno spremljajo notranje stanje telesa (gre za proces, imenovan interocepcija), da nam pomagajo preživeti. Interocepcija ne spremlja le telesa za znake lakote ali bolezni, temveč tudi čustva.

Velika sprememba v nekem vidiku naše fiziologije – vključno s pomanjkanjem kisika ali, v primeru lakote, hrane – se pogosto doživlja kot čustvena sprememba, ker gre za odstopanje od naše homeostatske nastavitve. Z drugimi besedami: naši možgani zaznajo, da nimamo dovolj hrane in to zamenjajo za čustvo.

Hormonski odzivi na lakoto

Ko krvni sladkor pade, naše telo sprosti stresne hormone, kot sta kortizol in adrenalin, da mobilizira shranjeno energijo. Čeprav nam ti hormoni pomagajo ostati budni, nas lahko tudi razdražijo in povzročijo (negativno) reakcijo.

Ko smo lačni, naši možgani proizvajajo tudi kemikalijo, imenovano nevropeptid Y – kemikalijo, zaradi katere se počutimo še bolj lačni. Nevropeptid Y je povezan tudi z agresijo in tesnobo – dvema značilnima znakoma lačnega vedenja.

Zaradi teh hormonskih sprememb se lahko lakota bolj občuti kot kriza in blaga neprijetnost.

Psihološki in vedenjski učinki

Možgani so močno odvisni od glukoze kot primarnega vira energije. Ko raven glukoze pade, možgani težko pravilno delujejo, kar vodi do opaznih sprememb v razpoloženju in vedenju.

Nekateri pogosti učinki lakote na naše duševno stanje vključujejo:

• Razdražljivost: Z manj glukoze center za samokontrolo v možganih postane manj učinkovit, zaradi česar je težje uravnavati čustva.
• Nestrpnost: Ko smo lačni, imamo morda nižjo toleranco do zamud ali ovir, zaradi česar je bolj verjetno, da bomo do ljudi okoli sebe bolj osorni in odrezavi.
• Impulzivnost: Lakota lahko vpliva na nadzor impulzov in to ne le pri hrani. Ena izmed študij je pokazala, da lačni ljudje pogosteje nepremišljeno nakupujejo.
• Težave s koncentracijo: Lakota lahko oteži osredotočenost na naloge, saj se naši možgani osredotočajo na iskanje hrane.

Ko smo lačni, naši čustveni centri ponavadi prevzamejo nadzor, medtem ko logično razmišljanje pade v ozadje. To lahko privede do pretiranega reagiranja v situacijah, ki bi jih običajno reševali mirno.

Kako se izogniti neprijetnostim?

Najboljši način, da se izognemo neprijetnim občutkom je, da se izognemo lakoti. To je lahko presenetljivo težko storiti, še posebej, če imamo natrpan življenjski slog ali če zavestno poskušamo zmanjšati vnos kalorij.

Tukaj je nekaj nasvetov, kako preprečevati lakoto:

• Vzdržuj redne obroke. 
• Jej uravnotežene obroke. 
• Zaužij dovolj vlaknin. 
• S seboj imej prigrizke.
• Ostani hidriran.

DOSTOP.si / RM
Arhiv DOSTOP.si