Skupaj za okolje brez alkohola
Na porabo alkohola v naši družbi vplivamo vsi, s svojim odnosom do alkohola in načinom pitja, t.j. vzgledom. Slovenija velja za mokro kulturo, kar pomeni, da je pitje alkoholnih pijač zelo razširjeno, opijanje je družbeno sprejemljivo, pogosto zaželeno (vrstniški pritisk), alkohol pa je lahko dostopen. Kot družba bi lahko naredili veliko, da bi slednje spremenili. Predvsem bi morali zavzeti skupno stališče o tem, da alkohol ni običajna dobrina, da je pitje alkoholnih pijač škodljivo (alkohol je tudi rakotvorna snov), da pitje alkohola vedno in povsod ni sprejemljivo; spodbujali pa bi lahko tudi zdrave alternative pitju alkohola.
Otroci, mladostniki in mladi odrasli se zadržujejo na pripadajočih funkcionalnih zemljiščih objektov, kjer se opravlja dejavnost vzgoje in izobraževanja, tudi v času izven pouka in rednega delovnega časa vzgojne oziroma izobraževalne ustanove. Na pitje alkohola med mladostniki ima šola in šolsko okolje pomemben vpliv, saj lahko zmanjša verjetnost pitja alkohola med mladostniki z ustvarjanjem pozitivnega šolskega ozračja ter z doslednim izvajanjem zakonodajnih uredb, ki določajo, da je v šolskih prostorih in na funkcionalnih zemljiščih teh objektov prepovedano pitje alkoholnih pijač.
Otroci, mladostniki in mladi odrasli so med najranljivejšimi
Čim mlajša je oseba, ko začne piti alkohol, tem večja je verjetnost, da bo imela pozneje v življenju težave zaradi alkohola. Alkohol ima nevrotoksičen učinek (je škodljiv za možgane) v vseh obdobjih našega življenja. Raziskovalci ugotavljajo, da so možgani otrok in mladostnikov občutljivejši za škodo, ki nastane zaradi izpostavljenosti alkoholu.
Svetovna zdravstvena organizacija med uspešne ukrepe preprečevanja škodljivih posledic pitja alkohola državam članicam predlaga omejevanje dostopnosti alkohola, zagotavljanje okolij brez alkohola in prepoved oglaševanja alkohola.
Prodaja in ponudba alkoholnih pijač v objektih in na pripadajočih zemljiščih, kjer se opravlja dejavnost vzgoje in izobraževanja, bi povečala število mest prodaje in ponudbe alkohola, kar je z vidika javnega zdravja še en korak nazaj in pomeni večjo porabo alkohola. Večja poraba alkohola pa pomeni več škodljivih posledic in večje finančno breme za našo državo.
Dostopnost alkohola neposredno povezana z obsegom porabe
Raziskave kažejo, da je dostopnost alkohola neposredno povezana z obsegom porabe. Večja poraba alkohola v državi pomeni več izgubljenih let življenja zaradi slabega zdravja, invalidnosti ali prezgodnjih smrti. Pomeni tudi večje ekonomsko breme za posameznika, njegove bližnje in družbo na račun prezgodnjih smrti, samomorov in umorov, bolezni in zastrupitev, prometnih, delovnih in drugih nezgod, poškodb ter invalidnosti, nasilja, duševnih stisk in drugih težav v duševnem zdravju, socialne izključenosti in revščine, manjšo delovno učinkovitosti in več odsotnosti z dela.
Že majhne omejitve dostopnosti lahko prispevajo k izboljšanju zdravja, zmanjševanju nasilja in škode za druge. Ukrepi, ki se uporabljajo za zmanjševanje dostopnosti, so lahko tako krajevne kot časovne omejitve prodaje alkoholnih pijač, starostne omejitve za nakup alkohola ali uvedba licenc za prodajo alkohola. Velja tudi obratno – večja dostopnost do alkoholnih pijač pomeni večjo porabo in več škodljivih posledic.
Posledice pitja alkohola so resen problem
V zadnjih desetletjih je bilo narejenih mnogo raziskav, ki so pokazale, da ima pitje alkohola veliko različnih škodljivih posledic.
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) uvršča pitje alkohola med najpomembnejše dejavnike tveganja za breme bolezni in prezgodnjo umrljivost ter povezuje škodljivo rabo alkohola z več kot 200 bolezenskimi stanji, poškodbami in zastrupitvami.
Alkohol je v svetu deveti, v Sloveniji pa šesti najpomembnejši dejavnik tveganja za izgubljena leta zdravega življenja. V Sloveniji alkohol predstavlja velik javnozdravstveni in družbeni problem, posledice njegove škodljive rabe pa prizadenejo: posameznika (npr. slabše počutje, poslabšanje zdravja, težave v odnosih in na delovnem mestu, prometne in druge nezgode), njegovo družino (npr. slabši odnosi ali nasilje, težave v duševnem zdravju pri otrocih in drugih bližnjih), širšo okolico (težave na delovnem mestu, konfliktnost v odnosih, nerazumevanje, kriminal) in družbo (slabše zdravje prebivalstva, prezgodnje smrti, izguba prihodka zaradi zmanjšane učinkovitosti, stroški obravnave in zdravljenja, stroški dela policije).
NIJZ
Arhiv DOSTOP.si
