Za spremembo odnosa družbe do alkohola

Slovenija velja za mokro kulturo, kar pomeni da je pitje alkoholnih pijač zelo razširjeno, opijanje je družbeno sprejemljivo, pogosto zaželeno (vrstniški pritisk), alkohol pa je lahko dostopen.

Razširjenost pitja alkoholnih pijač v Sloveniji

Slovenija je po porabi alkohola nad povprečjem Evropske regije Svetovne zdravstvene organizacije. To je sicer tudi regija, v kateri se popije največ alkohola. Po izračunih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je registrirana poraba alkohola v letu 2023 v Sloveniji znašala 9,7 l čistega alkohola na odraslega prebivalca, starega 15 in več let. Če to pretvorimo v litre posamezne alkoholne pijače, to pomeni, da je prebivalec Slovenije, star 15 let in več, v povprečju v letu 2023 spil 87 l  piva, 35 l vina in 4 l žgane pijače.

Z alkoholom ima izkušnjo tudi pomemben delež mladostnikov, ki se z njim prvič srečajo že zelo zgodaj. Podatki iz raziskave HBSC – Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju, ki jo na NIJZ izvedejo vsake štiri leta, za leto 2022 kažejo, da je alkoholne pijače vsaj enkrat v življenju že pilo 21,3 % 11-letnikov, 46,3 % 13-letnikov in 70,1 % 15- letnikov in 83,9 % 17-letnikov. Pri 17-letnikih se je med letoma 2018 in 2022 znižal delež tistih, ki so bili v življenju vsaj dvakrat opiti, delež tistih, ki so pili alkohol vsaj enkrat tedensko, pa se je znižal le pri fantih.

Kot družba bi morali zavzeti skupno stališče, da alkohol ni običajna dobrina, da pitje alkoholnih pijač škoduje zdravju (alkohol je rakotvorna snov), zato ni sprejemljivo, da je prisoten vedno in povsod, prav tako pa bi morali spodbujati zdrave alternative pitju alkohola.

Sprejetje dodatnih učinkovitih ukrepov alkoholne politike?

K spremembam bi privedlo tudi zagovorništvo in sprejetje dodatnih učinkovitih ukrepov alkoholne politike. V zadnjih desetletjih je bilo narejenih veliko raziskav, na osnovi katerih vemo, kateri ukrepi učinkovito zmanjšujejo porabo alkohola in pripomorejo k spremembi odnosa družbe do alkohola. To so:

• omejevanje dostopnosti alkohola (npr. omejitev prodaje po urah ali dnevih, omejevanje gostote prodajnih mest, določena spodnja starostna meja za nakup ali pitje alkoholnih pijač, uvedba dovoljenj za prodajo alkohola);
• zmanjševanje cenovne dostopnosti alkohola (npr. poviševanje cen alkohola, višanje trošarin, določitev minimalne cene alkohola, prepoved akcijskih in promocijskih cen alkoholnih pijač);
• omejevanje oglaševanja in tržnega komuniciranja alkoholnih pijač (npr. omejevanje oglaševanja alkoholnih pijač, tudi digitalnega);
• preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola (npr. zniževanje dovoljene koncentracije alkohola v krvi za vse voznike (0,0 g alkohola/kg krvi), naključna preverjanja vsebnosti alkohola v izdihanem zraku, postopno pridobivanje vozniškega dovoljenja, če je bilo to odvzeto zaradi vožnje pod vplivom alkohola, različne kampanje in preventivne akcije);
• zmanjševanje škode v pivskih okoljih (npr. povečevanje odgovornosti in izobraževanje strežnega osebja, menedžment za odgovorno strežbo ter zagotavljanje varnih okolij);

NIJZ
Arhiv DOSTOP.si