Znanost

V ZDA so v človeka uspešno presadili prašičje srce in ledvico

57-letnemu Davidu Bennettu, ki so mu kot prvemu uspešno presadili genetsko predelano prašičje srce, gre dobro in je že na fizioterapiji, je sporočila zdravstvena ekipa univerze Baltimore. Dobre obete za prihodnje presaditve predelanih prašičjih organov v človeka pa napoveduje tudi uspešna presaditev prašičje ledvice.

Genetsko predelani prašičji organi so najbolj podobni človeškim

Revija American Journal of Transplantation je objavila članek o presaditvi prašičje ledvice v telo možgansko mrtvega 57-letnega Jima Parsonsa, ki se je ponesrečil z motorjem. Operacija je bila opravljena že lani septembra. Ledvica je brez težav delovala tri dni, nato so Parsonsa odklopili od naprav, ki so ga umetno ohranjale pri življenju.

Zdravnica Jayme Locke z univerze Alabama v Birminghamu je novinarjem povedala, da je šlo za prvega v vrsti tovrstnih eksperimentov s prašičjimi ledvicami.

V ZDA sicer vlada veliko pomanjkanje organov za presaditev. Na presaditev čaka okrog 110.000 ljudi, na leto pa jih med čakanjem umre okrog 6000. Oktobra lani pa so na newyorški univerzi začasno priključili genetsko predelano prašičjo ledvico na ožilje možgansko mrtvega pacienta. Tudi v tem primeru je ledvica delovala.

Vse omenjene organe je genetsko predelalo podjetje iz Virginije Revivicor. Prašičji organi naj bi bili za tovrstne presaditve od vseh živalskih najbolj ustrezni, ker so najbolj podobni človeškim.

Lockejeva je dejala, da je njihova operacija pokazala, da so možgansko mrtva telesa lahko dober model za tovrstne eksperimente, ter dokazala, da lahko krvne žile v prašičji ledvici prenesejo veliko močnejši človeški krvni tlak. V telesu niso odkrili nobenih sledi prašičjih virusov ali celic.

Med presaditvijo prašičjega srca uporabljen tudi kokain

Medtem pa David Bennett iz Baltimora, ki so mu presadili prašičje srce, po besedah zdravnika Muhammada Mohiuddina okreva celo bolje, kot so pričakovali. Tudi dva tedna po operaciji ni nobenih znamenj zavračanja prašičjega srca.

Kirurg Bartley Griffith pa je sporočil, da je že začel fizioterapijo. Želijo, da bi si dovolj okrepil noge, da bi lahko spet hodil. Za zdaj tega še ne zmore.

Zdravniki so vmes tudi priznali, da je bil pri presajenem srcu uporabljen tudi kokain. Organi včasih med odvzemom iz telesa in pred presaditvijo v drugo telo odpovedo. Prašičje srce so zato namočili v posebno raztopino, v kateri je bil poleg adrenalina tudi kokain, da se ga ohrani pri življenju.

Po svetu so pred omenjenimi primeri opravili že nekaj poskusnih presaditev živalskih organov v človeško telo. Vendar pa nobena ni bila uspešna, saj je človeško telo te organe takoj zavrnilo. Genetsko predelani organi prašičev pa veliko obetajo.

V ZDA so lani opravili 3800 presaditev človeškega srca. Ker organov primanjkuje, so poskusi s presajanjem živalskih organov oziroma ksenotransplantacije v polnem teku.

STAkrog
Unsplash

Uredništvo DOSTOP.si

Uredništvo portala DOSTOP.si

Sorodni članki

Back to top button