Zakaj imajo stare knjige specifičen vonj in zakaj ga obožujemo?
Vsi verjetno poznamo vonj, s katerim se lahko ponašajo stare knjige, a malokdo ve, kaj pravzaprav ta vonj je in kaj je v njem takega, da ga tako zelo obožujemo.
Ni še dolgo tega, ko smo mislili, da bodo fizične knjige odšle v pozabo in jih bodo nadomestili digitalni bralniki. Realnost je seveda danes povsem drugačna. Med številnimi dejavniki je verjetno pomembno vlogo odigralo tudi to, da cenimo vonj starih knjig.
Vonj po knjigah, ki ga poznajo vsi knjižni molji
Vonj po starih knjigah je bil opevan v poeziji in prozi. Uporablja se za ugotavljanje stanja knjige. Hlapne organske spojine, ki starim knjigam dajejo vonj, je mogoče vzorčiti in tako prepoznati tiste, ki potrebujejo dodatna prizadevanja za ohranitev brez poškodb. Da pa bi to delovalo, moramo poznati molekule, ki jih knjige sproščajo, ko se starajo. In seveda pod kakšnimi pogoji.
Znanstveniki so identificirali številne hlapne spojine, ki sčasoma nastanejo pri razgradnji kolofonije v črnilih in lignina v papirju. Študija ugotavlja, da papir med staranjem proizvaja ocetno kislino, ki je bistvena sestavina kisa. Določene vonjave bi celo lahko šteli za kulturno dediščino, na primer vonj zgodovinskega papirja.
Vse je pravzaprav čista kemija
Vsem tem vonjem je skupna raznolikost spojin, katerih medsebojno delovanje v različnih koncentracijah ustvarja nekaj veliko bolj subtilnega kot običajne vonjave, v katerih prevladujeta ena ali dve molekuli.
V članku Compound Chemistry je bilo navedenih šest molekul, ki jih pogosto najdemo v starih knjigah, med njimi pa ni bilo prej omenjene ocetne kisline. Med njimi sta vanilin, imenovan po začimbi, ki jo pomaga aromatizirati, in benzaldehid, ki daje vonj mandljem.
Knjige v prevelikih odmerkih? Nikakor
Ena od spojin, ki jih kemija omenja, je toluen (ki se pod sistematičnim imenom metilbenzen sliši veliko manj romantično). Čeprav toluen običajno velja za zelo neprijeten vonj, saj je prevladujoč v razredčilih za barve in trajnih označevalcih, se zaradi svojih evforičnih lastnosti uporablja tudi kot inhalacijsko sredstvo, kar bi bilo za bibliofile zelo pomembno.
Prekomerna uporaba toluena ima veliko resnih stranskih učinkov, vendar do zdaj še nihče ni poročal o prevelikem odmerku starih knjig. Tudi sveče z vonjem po knjigah so verjetno varne, če ne zažgejo zaves. Čeprav bi se mogoče za prevelik odmerek lahko štelo, če bi te pokopal plaz knjig, ko bi skušali kaj vzeti z visoke police.
DOSTOP.si / MB
Unsplash
