Ali je “uporabno najmanj do … ” dejansko pravilo ali zgolj smernica?
Rok uporabe na hrani običajno preverjamo zato, ker se bojimo zastrupitve s hrano. Lahko prinese kaj več kot nekaj ur slabosti – v najhujšem primeru celo zaplete, ki vodijo do smrti. Pa so zapisani roki dejansko pravilo, ki se ga moramo držati?
Glavni razlog, zakaj ljudje pogosto preverjajo datume na embalaži hrane, je izogibanje nevidnim nevarnostim, ki bi jih lahko povzročilo uživanje pokvarjene hrane. Zapisani roki uporabe, ki jih mnogi smatrajo kot trenutek, ko bi bilo živilo treba vreči v smeti, pa naj ne bi imeli neke dejanske teže. S tem, kdaj hrani poteče rok uporabe ali kdaj postane manj varna za uživanje, zapisani datumi nimajo veliko veze.
Vsako pretečeno živilo naj ne roma kar v smeti
(Tudi) zaradi neprimerno zastavljenega sistema določanja rokov uporabe vsako leto zavržemo ogromne količine hrane. Pa četudi je ta povsem varna za uživanje. V Združenih državah Amerike naj bi se zavrglo kar 31 odstotkov vse užitne hrane. To je pa poleg očitnih razlogov danes posebej zaskrbljujoče tudi zaradi zgodovinsko visokih cen živil.
Logično je verjeti, da so nalepke z datumi tam iz varnostnih razlogov, saj naj bi sledile določenim pravilom oz. zakonom. Na embalaži je poleg roka uporabe recimo zahtevano tudi, da so jasno opredeljene sestavine, hranilne vrednosti ipd. Določanje roka uporabe pa ni delo kakšne strokovne organizacije ali inšpekcijske službe, temveč ga določajo proizvajalci sami. In ti roki uporabe zato pogosto ne temeljijo na znanosti o varnosti hrane.
Proizvajalec živila lahko z namenom določanja roka uporabe recimo anketira potrošnike v izbrani ciljni skupini. Če večini ciljne skupine po določenem obdobju okus živila več ne bo všeč, bo rok uporabe seveda krajši od tega obdobja. Manjši proizvajalci, ki si takih raziskav večkrat ne morejo privoščiti, pa se seveda lahko ravnajo po odločitvah večjih proizvajalcev.
Tako bi bilo smiselno, da bi bil poleg priporočenega roka za uživanje zapisan tudi podatek, do kdaj je živilo dejansko varno jesti. Če tega ne določa noben zakon, pa seveda ni nujno, da se bodo za to proizvajalci v resnici tudi odločili.
Kako se lahko sam orientiraš glede tega, kaj je še užitno in kaj ne?
Zagotovo je vsak izmed nas kdaj že pojedel kaj s pretečenim rokom, pa se po tem ni zgodilo popolnoma nič slabega. Ob tem pa moramo biti pozorni na živila, ki so najbolj dovzetna za gojenje mikrobov in s tem posledično tudi najbolj nevarna. To so recimo piščanec, mleko in delikatesni izdelki. Ob tem je poleg okvirnih rokov uporabe smiselno slediti predvsem zaznanemu stanju – pokvarjena živila imajo mnogokrat neobičajen vonj, viden je pojav plesni …
DOSTOP.si / 
