Okolje

Do manj zavržene hrane s spremembo nakupovalnih navad potrošnikov

Danes obeležujemo prvi mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani. V Sloveniji po podatkih za leto 2018 vsak prebivalec po nepotrebnem zavrže okrog 13 kilogramov užitnih živil, ugotavljajo statistiki. Da bi zavržke zmanjšali, bo treba predvsem spremeniti nakupovalne navade potrošnikov, so prepričani Ekologi brez meja in ZPS.

Številke o zavrženi hrani so skrb vzbujajoče, a pri tem Slovenci nismo osamljeni. Gre za globalni problem, so ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani zapisali pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) in Ekologih brez meja. Kot so dodali, zavržena hrana ustvarja velik pritisk na naravne vire in okolje. Proizvodnja hrane in živil izrablja dragocene vire, kot so tla, voda, energija in goriva. Proizvodnja hrane pa je povezana tudi z izpusti toplogrednih plinov.

“Zavedamo se, da bomo lahko le skupaj uresničevali cilj Združenih narodov in Evropske unije. To je vzdolž celotne prehranske verige prepoloviti količine zavržene hrane do leta 2030,” je ob tem poudarila predsednica ZPS Breda Kutin.

Zastavljeni cilj zmanjšanja zavržkov hrane mogoč le s spremembo nakupovalnih navad potrošnikov in ravnanja s hrano. Na ZPS so septembra izvedli spletno anketo, v kateri so potrošnike spraševali, kako nakupujejo hrano. Zanimalo jih je tudi, kaj naredijo s hrano, ki jim ostane, pa tudi, kdo po njihovem mnenju zavrže največ hrane.

“Le 13 odstotkov sodelujočih je odgovornost za največ zavržene hrane pripisalo gospodinjstvom,” je rezultate povzela Kutinova. Pri tem je izpostavila, da podatki državnega statističnega urada več kot polovico odpadne hrane pripisujejo gospodinjstvom (52 odstotkov). “Zato za doseganje zastavljenih ciljev potrebujemo aktivno sodelovanje potrošnikov. Mi pa jim bomo na različne načine pomagali, da bodo lahko zmanjšali zavržke hrane, razbremenili svoje denarnice in okolje ter s tem prispevali k bolj trajnostni potrošnji,” je dejala.

Tudi v društvu Ekologi brez meja ugotavljajo, da je zavržena hrana skupen problem kmetov, trgovcev, predelovalcev, gostincev in potrošnikov. “Prvi in ključni korak je, da preprečimo nastajanja zavržene hrane. Številke dokazujejo, da obstoječi vzorci proizvodnje in porabe hrane postajajo nevzdržni in jih moramo spremeniti,” poudarja Katja Sreš iz društva. Hkrati opozarja, da se moramo od besed premakniti k dejanjem.

Skuhajte le toliko, kot boste pojedli

ZPS sicer že vrsto let svetuje potrošnikom, kako zmanjšati zavržke hrane v lastnem domu. Letos pa so skupaj z Ekologi brez meja pripravili konkretne nasvete za potrošnike. Med drugim jim svetujejo, da načrtujejo obroke, naj se v trgovino odpravljajo samo z nakupovalnim seznamom. Dodatno tudi, da naj ne kupujejo večjih količin živil le zato, ker so v akciji, naj skuhajo le toliko, kot bodo pojedli, ostanke obroka pa naj shranijo in porabijo.

Med ukrepi izpostavljajo tudi zamrznitev ali predelavo živil ter preverjanje roka uporabe pri nakupovanju. Potrošnikom svetujejo tudi, naj se naučijo pravilno shranjevati živila. “Namesto količini dajte prednost kakovosti, kupujte lokalno in domače,” so še pozvali.

ZPS bo tudi ena od podpisnic skupne izjave o sodelovanju za zmanjševanje izgub in odpadne hrane. S to bodo prvi mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani obeležili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Poleg zveze in ministrstva bodo izjavo podpisali še Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije in Turistično gostinska zbornica Slovenije.

 

 STA
Pixabay

Tagi

Uredništvo DOSTOP.si

Administrator portala DOSTOP.si.

Sorodni članki

Back to top button
Close
Close