Marihuana kot fitnes partner

V Sloveniji je leta 2017 začel veljati nov zakon o uporabi medicinske konoplje v medicini. Ta bolnikom omogoča, da na zdravniški recept dostopajo do različnih oblik konoplje – sinteznih in naravnih izvlečkov ter cvetnih vršičkov. Hkrati se je konoplja premaknila v drugo skupino prepovedanih drog, torej med substance, ki so nevarne za zdravje, ampak jih je dovoljeno uporabljati v medicinske namene (Rabuza, 2017). O legalizaciji marihuane v rekreativne namene se je sicer nekaj govorilo pred lanskimi volitvami. Vendar je debata kmalu po njih potihnila. Poglejmo torej, kje se zgodba sploh začne.

Konoplja je mati civilizacij

Konoplja (rod Cannabis) je rastlina s tremi osnovnimi podvrstami – sativa, indica in ruderalis. Vse tri gojijo tako zaradi industrijske uporabe (hemp) kot tudi zaradi psihoaktivnega učinka (marihuana). Kakovost vlakna ali medicinska učinkovitost sta popolnoma odvisni od izvora semen in načina gojenja. Za industrijsko rabo se uporablja steblo rastline, ki je vir celuloze, iz katere proizvajamo različne produkte, najpogosteje papir in živalska krma. Daljša vlakna pa se tradicionalno uporabljajo za izdelavo močnih vrvi in platna. Ljudje znamo izkoristiti tudi semena in olje konoplje, tako v komercialen kot tudi industrijski namen. Z njimi izdelujemo barve, lake, gorivo in hrano (npr. moko, rastlinsko olje).

Za razliko od industrijske konoplje marihuana prihaja iz cvetov ženskih rastlin. Te se vzgajajo prav zaradi njihove vsebnosti THC-ja (tetrahidrokanabinola) oziroma njegovega psihoaktivnega učinka, ki se uporablja v medicinske ali rekreativne namene. Pridelovalci tri podvrste medsebojno križajo, da vzgojijo rastlino z želenimi učinki. Posušene ženske vrhove navadno uporabljajo v treh oblikah – kot hašiš ali smolo, kot marihuano in kot konopljino olje (Deitch, 2003; Belovič, 2014).

Konoplja je prinesla inovacijo, zaradi katere se je v kameni dobi človeška odvisnost od živali zmanjšala.

Konoplja še zdaleč ni nekaj novega za človeštvo. Dokazi prve uporabe so bili najdeni v Tajvanu v vasi, ki sega vse do kamene dobe. Tam so prebivalci odkrili, da so zvita vlakna veliko močnejša, kot če uporabljajo samo enega. Zato so razvili umetnost vrtenja in tkanja vlakna v tkanino. To je bila inovacija, ki je pomenila, da človek za oblačila ni bil več odvisen od živalske kože, ampak od rastline, ki jo je lahko gojil. Skozi dolgo zgodovino si je konoplja utrla pot v vse segmente življenja. Iz nje so izdelovali oblačila, material, na katerega so pisali, hrano, tetive lokov in še bi lahko naštevali. Postala je celo tako pomembna, da so jo videli kot simbol moči nad zlom (Deitch, 2003).

Konopljo kot zdravilo naj bi začeli uporabljati že okrog leta 1200 pred našim štetjem, če ne že prej. Kitajska folklora vključuje zgodbe o cesarju Fu Ši-ju (približno 2900 pred našim štetjem). Ta je namreč omenjal »ma«, kitajsko besedo za konopljo, kot medicinsko uporabno rastlino, ki vsebuje oboje, jin in jang. Nedvomno se je konoplja zaradi svojih opojnih lastnosti uporabljala v času grškega zgodovinarja Herodota, ki jo omenja v svojih delih okrog leta 450 pred našim štetjem. Opisuje pogrebno slovesnost Skitov, iranskih nomadskih ljudstev, pri kateri so inhalirali dim (Deitch, 2003).

Kljub številnim pozitivnim vplivom je bila uporaba industrijske konoplje in marihuane v dvajsetem stoletju prepovedana. Vse se je začelo v tridesetih letih v ZDA, kjer so marihuano povezali z mehiškimi imigranti ter njeno uporabo in gojenje postopoma začeli preganjati. Leta 1961 so na mednarodni konvenciji Združenih narodov konopljo uvrstili v skupino najbolj zasvojljivih drog. Posledično je prineslo konopljino ilegalnost po skoraj celotnem svetu.

Legalizacija se obrestuje

Največji državi, ki sta nedolgo nazaj legalizirali uporabo marihuane v rekreativne namene, sta Urugvaj (2017) in Kanada (2018). Marihuana pa je legalna še v številnih zveznih državah ZDA (Aljaska, Kalifornija, Kolorado, Maine, Massachusetts, Nevada, Oregon, zvezna država Washington, Washington DC in Vermont) ter v Peruju, Španiji in Južni Afriki. Čeprav je po legalnosti najbolj poznana Nizozemska, je marihuana tehnično gledano tam ilegalna, ampak se tolerira in ne kaznuje (Hassan, 2018).

Legalizacija ali dekriminalizacija marihuane kaže številne neposredne ekonomske koristi za državo. Ta zmanjša izdatke za policijsko represijo, prinaša dodatne davčne prilive in nova delovna mesta za prebivalce. V študiji Martijna Adriaana Boermansa z Univerze v Amsterdamu naj bi Nizozemska z davki na prodajo zaslužila od 250 do 450 milijonov evrov letno (v Belovič, 2014). Pozitivne učinke legalizacije na gospodarstvo pa že beležijo tudi v ZDA.

V ZDA po legalizaciji marihuane beležijo porast prodaje piškotov, sladoleda in čipsa.

Februarja je Univerza v Connecticutu predstavila rezultate študije docenta ekonomije Michela Baggia. Baggio je v sodelovanju z Albertom Changom, ekonomistom z Državne univerze v Georgii, raziskoval povezavo med nakupovalnimi trendi hrane z večjim številom kalorij in legalizacijo uporabe marihuane v rekreativne namene. V raziskavo sta vključila mesečne podatke o prodaji piškotov, čipsa in sladoleda v trgovinah z živili, trgovinah z daljšim delovnim časom, drogerijah in trgovinah z množično distribucijo v več kot dva tisoč okrožjih v ZDA v zadnjih desetih letih.

Raziskovalca sta primerjala nakupovalne trende z datumi implementacije zakonov, ki so legalizirali rekreacijsko uporabo marihuane v Koloradu, Oregonu in Washingtonu. Analiza podatkov je pokazala, da je prodaja sladoleda po legalizaciji narastla za 3,1 odstotka, piškotov za 4,1 odstotka, čipsa pa za 5,3 odstotka, in sicer takoj, ko so zakoni stopili v veljavo. Tako sta dokazala povezavo med legalizacijo uporabe marihuane v rekreacijske namene in povečano prodajo nekaterih živil z veliko kalorijami. To pa posredno služi tudi kot dokaz resničnosti mita o »munchijih« (Severance, 2019).

Z lakoto do pozitivnih rezultatov

In čeprav so ti »napadi lakote« lahko pozitivni, sploh za tiste, ki marihuano uporabljajo v medicinske namene, npr. po kemoterapiji, saj jim spodbudi apetit, in za proizvajalce nezdrave prehrane, je tu tudi negativna plat, ki jo povezujejo s širjenem obsega pasu. Glavni krivec za to je »zloglasni« THC. Ta namreč preko našega živčnega sistema okrepi senzibilnost za vonjave in okuse ter možgane prepriča, da smo lačni (Beres, 2019). Kljub temu nad uživanjem marihuane zaradi skrbi glede telesnega videza še ne gre obupati. Njeno uživanje naj bi koristno pri različnih telesnih aktivnostih, ki nam pomagajo vzdrževati telesno kondicijo.

Le malo je govora o potencialni uporabi marihuane pri izboljšanju športne zmogljivosti. Večino uporabnikov še danes zaznamuje stigma o lenobi, s katero pa se Zach Scioli, fitnes trener iz San Francisca, ne strinja. Scioli pravi, da lahko uživanje marihuane pomaga tudi profesionalnim športnikom pri doseganju vrhunskih rezultatov. Prav tako pa napadi lakote ne vodijo nujno v debelost, saj jih lahko izkoristimo za svoje dobro (Kirkland, 2017).

Če želimo, da marihuana pozitivno deluje na našo športno aktivnost, moramo biti pazljivi, katero podvrsto izberemo. Sativa naj bi ljudem pomagala z motivacijo v tistih dneh, ko bi telesno aktivnost najraje preskočili. Indica naj bi pomirjala ter tako delovala mentalno terapevtsko, ker lahko z njenim konzumiranjem dosežemo kakovosten spanec, nujen za regeneracijo mišic po naporni vadbi (Kirkland, 2017).

Uživanje določene vrste marihuane te lahko motivira za športno aktivnost.

Svetovna protidopinška agencija prepoveduje uporabo marihuane med udeležbo na tekmovanjih. Dovoljuje pa uporabo CBD-ja, še enega kanabinoida, ki ima številne medicinske koristi. CBD (kanabidiol) za razliko od THC-ja ni psihoaktiven. Zato je primeren za uživanje s strani športnikov, ki lahko z njim zmanjšujejo vnetje, vplive stresa in uravnavajo endokrine. Za navadne smrtnike, ki se k telovadbi spravimo rekreativno, je njegova uporaba priporočljiva predvsem za zmanjšanje okorelosti in bolečin v mišicah, kar omogoča večjo fleksibilnost in boljše počutje naslednji dan (Kirkland, 2017).

Tudi napade lakote oziroma »munchije«, ki so posledica uživanja THC-ja, lahko posamezniki, ki želijo pridobiti mišično maso, izkoristijo v svojo korist. Scioli opaža, da je povečanje apetita z uživanjem marihuane odlična strategija za pridobivanje dovolj kalorij za omogočanje telovadbe in hkratno povečanje mišične mase. Prav tako naj bi uživanje marihuane pomagalo pri hitrejšem okrevanju po športnih poškodbah. Izvlečki THC naj bi bili enako učinkoviti pri odpravljanju bolečin kot opiati, s tem da so ti tudi veliko manj zasvojljivi (Kirkland, 2017).

Za legalizacijo ali proti njej, oči pred pozitivnimi učinki premišljenega uživanja marihuane in njene legalizacije si ne moremo več zatiskati. Če so njeno vsestransko uporabnost znali prepoznati že toliko tisočletij nazaj, bo prav zanimivo spremljati, kaj vse še lahko ponudi človeštvu in kako bo to izkoristilo njene danosti.

Petra PREMRL
 Pexels