SpekterZnanost

Pametna mesta: Kdo je pametnejši?

Kaj definira mesto, da je pametno?

Uporabljajo tehnologijo, da služijo ljudem. Strukturno so zasnovana za ljudi in okoli njih. Temeljijo na informacijski tehnologiji, oblikovani, da optimizira uporabo resursov ter spodbuja skladen in trajnostni razvoj. V njihovem jedru so povezane ulice, kjer je celo vsaka ulična svetilka lahko prejemnik in oddajnik pomembnih informacij. Del njih so kontejnerji za smeti, ki komunalnemu podjetju v realnem času sporočajo, kako polni so, da jih ti pravočasno izpraznijo, medtem ko senzorji v njihovi okolici regulirajo zalivanje zelenih površin z branjem vremenske napovedi. Števci porabe so odčitani daljinsko, tipala za regulacijo prometa pa takoj zaznajo, če se zgodi prometna nesreča, in omogočajo hitro posredovanje.

Opisani so nekateri elementi vizije pametnega mesta prihodnosti. Ko svet postaja notranje in zunanje povezan in odvisen od tehnologije, se vsak dan pojavljajo nove aplikacije in spreminjajo način, kako pristopamo k vsakodnevnim aktivnostim. Vse postaja pametno, od hladilnikov, pametnih asistentov, kot je na primer Amazonova Alexa, do varnostnih mehanizmov v hiši, ki pomagajo k bolj učinkovitemu življenjskemu slogu. “Pametno mesto” je termin, ki se je že dodobra zasidral tudi v urbanistično stroko, vendar ostaja izziv, kako tehnologije učinkovito povezati med seboj.

Barcelona in Kopenhagen sta lahko za vzgled.

Del odgovora se verjetno skriva v internetu stvari (Internet of Things), ki je del ideje pametnih tehnologij oz. celo vezni člen med njimi. Osnovni pogoj za njegovo vzpostavitev je hitra spletna povezava, ki jo omogoča zgolj tehnologija 5 G. S praktično ničelnim časovnim zamikom so mogoče stvari, ki se nam sedaj zdijo skoraj nepredstavljive. Operacije na daljavo, tehnološke inovacije in samovozeči avtomobili so samo del širše zgodbe. Internet stvari namreč zagotavlja več podatkov, ki lahko pomagajo izboljšati mnoge vidike našega vsakodnevnega življenja. Pomagajo lahko celo generirati delovna mesta. Po navedbah Forbesa je tako na primer Barcelona z zagotavljanjem hitre internetne povezave in integracijo pametne razsvetljave, upravljanja voda in parkirišč letno prihranila 75 milijonov evrov in pridobila 47.000 delovnih mest v sektorju razvoja tehnologij.

.

Veliko mest bi se rado kitilo z nazivom pametnega

Evropska komisija pravi, da je pametno mesto tisto, ki v neko urbano skupnost prinaša integrirane rešitve. S podatki, pridobljenimi iz čim več virov, stremi k celostnim rešitvam in dvigu kakovosti življenja v takem mestu, s posebnim poudarkom na izboljšavah na področju energetike, mobilnosti in prevoza. Ključen del te pobude je široko sodelovanje različnih deležnikov, kot so prebivalci ali podjetja, pri iskanju rešitev. Vendar pa je za uspešnost procesa glavna ravno informacijska in komunikacijska tehnologija. Takšna mesta naj bi tudi uspešno izrabljala internet stvari, da bi lahko z njim optimizirala učinkovitost delovanja in ponudila nove storitve, ki bi zadovoljile potrebe prebivalcev.

Kot navaja revija Monitor, pa je težava v tem, da je definicij pametnega mesta veliko To omogoča številnim mestom, da se bahajo s takšnim nazivom, čeprav številni mestni očaki v njih pri tem držijo figo v žepu. Seveda tudi pri nas – vzpostavitev občinskega foruma namreč še ni e-upravljanje mesta, kot nas je ob vzpostavitvi tega poskušala pred nekaj leti prepričati Mestna občina Maribor, ki se je kot prva okitila s tem nazivom.

Pri nas nismo v zaostanku

V Mariboru so že bile izvedene prometne simulacije.

V mariborskem Citilabu od leta 2015 skupaj z drugimi nevladnimi organizacijami, aktivnimi na področju urbanega razvoja, sodelujejo pri projektih pametne skupnosti. Na prvem slovenskem Urbanem hekatonu so bili leta 2015 prikazani obseg in možnosti uporabe obstoječih podatkovnih baz za namene revitalizacije mariborskega mestnega centra. Na tem dogodku je Univerza v Mariboru prvič javno predstavila natančne meritve vpliva zapiranja mestnega jedra za avtomobilski promet in druge mestne prometnice. V skupnem projektu je bilo demonstrirano, da so računalniške simulacije, ki so v preteklosti bile uporabljene za načrtovanje mestne prometne mreže, posredovale napačne projekcije prometnih tokov. Z natančnimi elektronskimi meritvami v času evropskega tedna mobilnosti so tako bili prvič pridobljeni realni podatki o prometnih tokovih, ki so pokazali, da je umik motornega prometa iz historičnega mestnega centra možen.

Leta, ko je Maribor postal prvo slovensko pametno mesto, so citilabovci skupaj z udeleženci projekta KreatorLab izvedli lastne meritve onesnaženosti zraka v mariborskem mestnem središču in pokazali nedovoljeno onesnaževanje urbanega prostora zaradi preobremenjenosti z motornim prometom. Pametne skupnosti tako v naši državi obstajajo že nekaj časa in so nastale na pravilen način. So samorasle in opolnomočene z lastnimi izkušnjami ter oplemenitene z globalnim znanjem. V bližnji prihodnosti bodo prav te pametne skupnosti verjetno z dostopom do relevantnih podatkov aktivno sooblikovale urbano politiko in razvoj javnega prostora v mestih.

Mesta bodo pametna, bomo mi dovolj pametni zanje?

Ob prihodu pametnih mest se srečujemo s pomanjkanjem ustreznega kadra, ki bi bil sposoben učinkovito izrabiti vse potenciale tega tehnološko naprednega urbanega bivanja. Nove tehnologije zahtevajo nova znanja in sodobne pristope, vendar se lahko v Sloveniji za zdaj pohvalimo samo z enim učnim programom, ki se samostojno posveča tej tematiki. Razvoj pametnih tehnologij smo najprej sprejeli pri zelo osebnih stvareh, kot je mobilni telefon, nato se je razširil na naše domove, sedaj pa nezadržno vstopamo v novo dobo, dobo pametnih mest.

S takšno spremembo pridemo do pojava novih delovnih mest, ki potrebujejo nova znanja in veščine, s katerimi se do sedaj še nismo srečali. A še tako pametno mesto je zgolj samo sebi namen, če ga ne upravlja pametna skupnost. Zelo pomembno je, da upravljanje celotnega sistema prevzamejo kompetentne osebe, ki imajo širok spekter znanj in poznajo več aspektov sodobnega mesta. Slovenija je na tem mestu lahko zanimiv poligon, saj so naša naselja kompaktnejša, vseeno pa zajemajo potrebno infrastrukturo sodobnega razvitega sveta.

Edini v jugovzhodni Evropi

Kot takšna so potencialno zelo zanimiva investitorjem za uvedbo pilotnih projektov, za kar pa je nujno potreben usposobljen kader, ki pozna vse ravni sistema urbanega okolja. Potrebujemo torej specifična znanja in s tem izobraževanja, ki pa se pri nas šele pojavljajo. Prvo najdemo na DOBA Fakulteti, ki prek spleta izvaja podiplomski magistrski program Menedžment pametnih mest. Ta povezuje strateško vodenje, napredne tehnologije, upravljanje inoviranja, trajnostni razvoj ter komuniciranje in participacijo, študentom pa prinaša širok nabor pridobljenih znanj.

Kot poudarjajo v opisu programa na DOBA Fakulteti, je podiplomski študij menedžmenta pametnih mest namenjen različnim profilom. Od zaposlenih v javni upravi, zaposlenih v energetiki in komunali ali pa tistih, ki vidijo priložnosti pri razvoju naprednih tehnologij in ponudbi pametnih rešitev. Je edini tovrsten program na območju jugovzhodne Evrope, vključuje pa obvezna srečanja oziroma terenske vaje za ogled primerov dobrih praks razvoja in upravljanja pravih mest. Znanja naj bi bila primerna za vodenje projektnih timov na področju urbanega razvoja in razvoja pametnih mest. Omogočajo lažje medresorsko povezovanje tako na nivoju občin kot na področjih javne uprave. Trendovske kompetence, ki jih še obljubljajo, pa vključujejo vse od strateškega vodenja in upravljanja naprednih tehnologij, generiranja in upravljanja inovacij do komunikacijskih in participacijskih strategij, platform, orodij in tehnik.

Nekaj definicij pametnega mesta (vir: Monitor)

Raziskovalca Mark Deakin in Husam Al Waer pametna mesta opredelita tako:

  • široka raba različnih digitalnih in elektronskih tehnologij v mestih in skupnostih,
  • raba informacijske in komunikacijske tehnologije za (pozitivno) spremembo življenja in delovnega prostora v nekem okolju,
  • vključitev informacijske in komunikacijske tehnologije v sisteme odločanja in upravljanja ter
  • modra konkretna razporeditev teh praks, ki informacijske in komunikacijske tehnologije približa ljudem ter tako izboljša in izkorišča inovativnost in znanje, ki jih ponujajo.

A definicij je še več. Svet pametnih mest je ponudil zelo preprosto: “Pametno mesto je tisto, ki vpeljuje digitalne tehnologije na vse ravni svojega delovanja.” Strokovnjaka Frost in Sullivan pa sta dejala: “Identificirali smo osem dejavnikov pametnih mest. To so pametno upravljanje, pametna energija, pametna gradnja, pametna mobilnost, pametna infrastruktura, pametna tehnologija, pametno zdravstvo in pametni meščani.” Verjetno pa je najbolj preprost čisto utilitaristični povzetek ta, da je pametno mesto tisto, v katerem se tako imenovani mehka in trda infrastruktura prek tehnologije neločljivo povežeta.

Vendarle nekaj zdrave skepse

Kljub naštetim prednostim in nedvomnim koristim, ki jih bo vpeljava pametnih tehnologij pripeljala v naša mesta, pa se ne smemo izogniti tudi mnogim izzivom. Učinkovitost delovanja tovrstnih naselij namreč ima svojo ceno. Zahteva visoka finančna vlaganja, še pomembnejša od tega pa je zahtevana regulacija in pravno varstvo. Pametna mesta bodo namreč na vsakem vogalu o nas in od nas zbirala podatke ter jih shranjevala in analizirala. To lahko pomeni varnostno tveganje, saj je zelo težko omejiti morebitne vdore v zasebnost ali celo morebitno tveganje hekerskih napadov.

Zadnje in nezanemarljivo tveganje pa je tisto, o katerem poslušamo že vse od začetka digitalizacije in avtomatizacije v podjetjih. Gre za ogrožanje visokotehnoloških delovnih mest in s tem posledično morebitno socialno tempirano bombo, ki ji moramo posvečati veliko pozornosti. Vsega naštetega seveda ne smemo obravnavati kot zavoro, pač pa kot izziv, s katerim se lahko spopademo z jasno vizijo in dobrim poznavanjem cilja, ki ga želimo doseči. Naša mesta se bodo zagotovo spreminjala, vsi pa si želimo, da bo bivanje v njih prijetno.

Kot vedno doslej: prosimo, previdno s podatki.

 

 Urban BRATINA
 Pixabay

Tagi

Uredništvo DOSTOP.si

Administrator portala DOSTOP.si.

Sorodni članki

Back to top button
Close
Close