Prehrana

Pred svetovnim dnevom hrane pozivi k sodelovanju

Bliža se svetovni dan hrane, ki letos poteka pod geslom Rastimo, negujmo, vzdržujmo. Skupaj.

Kot so izpostavili v Svetovni organizaciji za hrano in kmetijstvo (FAO), v luči pandemije bolj cenimo stvari, ki se mnogim zdijo samoumevne, številni živijo brez njih. Po njihovih podatkih naj bi zaradi lakote po svetu trpelo 690 milijonov ljudi.

Hrana je bistvo življenja in temelj naših skupnosti in kultur, so poudarili pri FAO. V luči pandemije covida-19 so izpostavili, da je izjemnega pomena še naprej ohranjati dostop do varne in hranljive hrane. Zlasti v revnih in ranljivih skupnostih, ki so jih pandemija in posledični gospodarski pretresi najbolj prizadeli.

V takem trenutku je pomembneje kot kdaj koli prej podpreti živilske junake. To so kmeti in delavci v celotnem živilskem sistemu, ki skrbijo, da hrana prihaja iz polj do krožnikov tudi v tej krizi, kakršni še nismo bili priča, so dodali v FAO.

Organizacija ob svetovnem dnevu hrane, ki ga sicer obeležujemo 16. oktobra, svari pred naraščanjem lakote. Po njeni oceni naj bi na svetu zaradi lakote trpelo 690 milijonov ljudi, kar je 8,9 odstotka svetovnega prebivalstva. Samo v enem letu (od 2018 do 2019) je to število naraslo za 10 milijonov. V preteklem petletnem obdobju pa za kar 60 milijonov.

FAO nastala 16. oktobra 1945

FAO je ob letošnjem svetovnem dnevu hrane, ko praznuje tudi 75-letnico ustanovitve pripravila tudi posebne “nalepke” v aplikaciji za komuniciranje Viber. V tej ima tudi posebno skupnost FAO Svetovni dan hrane, v kateri ponuja nasvete za zdravo in raznovrstno prehrano.

Pomembnost boja proti lakoti je letos prepoznal tudi švedski Nobelov sklad. Ta je Nobelovo nagrado za mir podelil Svetovnemu programu za hrano (WFP). Mednarodna organizacija iz sistema Združenih narodov je nagrado prejela za prizadevanja za boj proti lakoti, za prispevek pri izboljšanju pogojev za mir na konfliktnih območjih ter za prizadevanja preprečiti uporabo lakote kot orožja.

Narašča tudi število prebivalcev, katerih prehranska varnost je ogrožena. Lani naj bi v takih razmerah, v strahu pred lakoto, živelo 750 milijonov ljudi po svetu ali najmanj eden od desetih. Tako pred svetovnim dnevom hrane opozarjajo tudi na državnem statističnem uradu.

Oprli so se na letošnje priporočilo FAO. To navaja več razlogov za tako hitro povečanje števila lačnih in tistih, katerih prehranska varnost je negotova oz. ogrožena. Pomemben razlog za tako stanje je tudi visoka stopnja odvisnosti od uvoza in izvoza blaga.

Slovenski potrošnik je odvisen od uvoza določenih kmetijskih proizvodov

Tudi Slovenija je lani uvozila več krompirja, sadja in zelenjave kot leto prej. Krompirja za 18 odstotkov, sadja za osem odstotkov in zelenjave za sedem odstotkov več. Mesa in žit smo uvozili nekoliko manj kot v leta 2018, in sicer za tri oz. sedem odstotkov manj.

Na statističnem uradu so zapisali, da velik del razpoložljivih kmetijskih proizvodov, namenjenih za prehrano prebivalstva, uvozimo. Od skupne razpoložljive količine sadja uvozimo kar 80 odstotkov, od skupne količine zelenjave, krompirja in pšenice pa okoli 60 odstotkov.

Pri mesu je delež uvoza v primerjavi z domačo pridelavo nekoliko nižji (43-odstoten). Iz podatkov statističnega urada je razvidno, da je slovenski potrošnik, kar zadeva prehransko preskrbljenost, v veliki meri odvisen od uvoza izbranih kmetijskih proizvodov. To dejstvo povečuje tudi naše tveganje za prehransko varnost.

Bilanca proizvodnje in potrošnje kmetijskih proizvodov kaže še, da je prebivalec Slovenije lani porabil za prehrano največ sadja in zelenjave. Povprečno 129 kilogramov sadja in 123 kilogramov zelenjave. Prav pri teh dveh prehranskih proizvodih je bila stopnja samooskrbe lani najnižja; pri sadju je bila 30-odstotna, pri zelenjavi pa 44-odstotna. “Na ‘krožnikih’ vsakega od nas se je lani ‘znašlo’ tudi povprečno 99 kilogramov pšenice, 91 kilogramov mesa in 64 kilogramov krompirja,” so sklenili na statističnem uradu.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo svetovni dan hrane med drugim predvidoma obeležilo s konferenco v prostorih novomeškega centra za biotehniko in turizem GRM. To bodo pripravili skupaj z Evropskim centrom za mir in razvoj – ECPD.

 

 STA
Pixabay

Tagi

Uredništvo DOSTOP.si

Administrator portala DOSTOP.si.

Sorodni članki

Back to top button
Close
Close