Prehrana

Tradicionalni slovenski zajtrk letos dobiva tudi zgodbo o kmečkem obroku

V Sloveniji že vrsto let vsak tretji petek v mesecu novembru obeležujemo Dan slovenske hrane, ki ga šole in vrtci tradicionalno obeležijo s slovenskim zajtrkom. Letos se je tradicionalnemu slovenskemu zajtrku pridružila še zgodba o tradicionalnem kmečkem obroku.

Letošnje leto je Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) razglasila za Mednarodno leto sadja in zelenjave, z namenom poudariti to pomembno prehransko dobrino. Zato bo letošnji Tradicionalni slovenski zajtrk potekal pod sloganom »Zajtrk s sadjem – super dan!«. Pomemben cilj Mednarodnega leta sadja in zelenjave je ozaveščanje in opozarjanje o zdravstvenih koristih uživanja sadja in zelenjave, spodbujanje k njunemu uživanju v okviru uravnotežene prehrane, zmanjševanje odpadne hrane v verigi pridelave in predelave ter širitvi dobrih praks na področju trajnostne prehrane.

Sadje in zelenjava za zajtrk iz lokalnega okolja

Podatki kažejo, da se vse več otrok in mladih ter starejših odraslih odloča za redno vsakodnevno zajtrkovanje. Še premalo pa se zavedamo pomena, da zajtrk sestavimo iz kakovostnih in zdravju koristnih živil, ki jih je mogoče najti v našem okolju. Sezonsko sadje in zelenjava iz lokalnega okolja, ki ju lahko vključimo v zajtrk, imata praviloma več vitaminov in posledično višjo hranilno vrednost, kar pripomore k višji hranilni vrednosti zajtrka. Zaradi bližine pridelave pa se lahko izognemo pretirani uporabi kemijskih zaščitnih sredstev, zaradi manj transporta pa vplivamo tudi na manjši ogljični odtis.

Z nakupom lokalne hrane, na kar nas opomnja Dan slovenske hrane, podpremo lokalnega kmeta. V Sloveniji se v povprečju vsako leto zavrže okoli 68 kilogramov hrane na prebivalca. Od tega sta sadje in zelenjava po količini druga najbolj pogosto zavržena kategorija živil. K škodi, ki jo neupravičeno naredimo z zavrženo hrano, so najbolj pripomogle sodobne potrošniške navade ter globalna trgovina, z ustvarjanjem vse večjih razlik med revnimi in bogatimi.

Dan slovenske hrane in kmečki obrok

 

Pri projektu sodeluje 15 vladnih in nevladnih organizacii. Na prelomnici v novo desetletje projekta, ki se je začel leta 2011, je ta dobil še zgodbo o kmečkem obroku. Kruhu, maslu, medu, mleku in jabolku so dodali še zgodbo o nekem tradicionalnem kmečkem obroku: ajda, ajdovi žganci, prežganka, kislo mleko, prosena kaša z jabolki.

Tradicionalni slovenski zajtrk, ki je prerasel v dan slovenske hrane, je izredno pomemben v promociji hrane slovenskega porekla. Gre namreč za vzgojo slovenskih bodočih potrošnikov.

V prihodnjem desetletju se ohranja tradicionalni slovenski zajtrk s kruhom, maslom, medom, mlekom in jabolkom. S tem smo prepoznani tudi zunaj meja, veleposlaništva izvajajo promocijo hrane na enak način z enakimi sestavami. So pa tudi epidemiološke razmere upočasnile namere za nadgradnjo. Promocijsko akcijo bi namreč lahko še dopolnjevali, naredili teden slovenske hrane ali pa vključili državne javne zavode, kot so denimo bolnišnice in domovi za starejše.

NIJZ, STAkrog
Arhiv DOSTOP.si

Sorodni članki

Back to top button