Okolje

Tri četrtine vzorcev iz slovenskih rek so onesnažene z mikroplastiko

V sklopu Meseca znanosti je 8. decembra potekal zaključek projekta Pirati plastike - dajmo Evropa, ki je v enem letu več kot 1400 učencem in dijakom 100 slovenskih šol približal problematiko onesnaževanja s plastiko. Mladi so znanstvenikom pomagali pri vzorčenju mikroplastike v rekah, s katero je onesnaženih več kot tri četrtine analiziranih rek.

Vodja slovenske piratske misije Mateja Grego iz Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo je predstavila rezultate analize vsebnosti mikroplastike v 44 analiziranih vzorcih. Tri četrtine (75 odstotkov) vzorčnih mest je vsebovalo koščke plastike, manjše od petih milimetrov. Največ mikroplastičnih delcev je bilo v pretočnem akumulacijskem jezeru med Krškim in Brežicami v Savi, so sporočili Ekologi brez meja.

Po onesnaženosti sledijo Sava pri Domžalah, Krka pri Otočcu in Novem mestu ter njeni pritoki, Lahinja v Črnomlju, Sotla pri Bizeljskem, Drava pri Mariboru in pri Staršah, Trojšnica pri Pragerskem in Dravinja v Zrečah. Med 32 rekami je bilo neonesnaženih le šest: Pesnica, Rižana, Zacurek, Rupovščica, Tržiška Bistrica in Ledava, a kot opozarja, šele večkratno vzorčenje pokaže pravo sliko.

Najpogostejši material v rekah je polietilen v obliki filmov. Ta je najverjetneje posledica razpadlih nakupovalnih vrečk, pakirnih folij in kmetijskih folij. Prisotnost polistirena, ki izvira najverjetneje iz embalaže in gradbenega sektorja, pa so zaznali v bližini mest, na primer v drugem vzorčenju Ljubljanice pri Vrhniki, Gradaščici na Dobrovi in v Dravi pri Mariboru.

“Očitno je, da takšno raziskovalno delo razkriva ključne izzive, ki pa nam kažejo pot do rešitev, ki morajo vključevati tudi sistemske spremembe. Brez mladih piratov plastike, ki so nam v izredno kratkem času posredovali tako veliko število dragocenih podatkov, bi o onesnaženosti naših rek še dolgo lahko le ugibali,” je izpostavila Mateja Grego.

Na brežinah rek so najpogostejši odpadki ogorki

Ker je projekt, ki ima svoje korenine v Nemčiji, celostno obravnaval problematiko, so se mladi posvetili tudi večjim odpadkom na brežinah rek devetnajstih večjih mest po Sloveniji, ki se večinoma izlivajo v Črno morje. Podobno kot na naši obali so tudi ob rekah najpogostejši odpadek cigaretni ogorki, med plavajočimi odpadki pa plastenke.

Svoje vtise so s spletnim občinstvom delili tudi Pirati plastike iz Osnovne šole Valentin Vodnik, organizacijsko plat projekta pa je osvetlila vodja komuniciranja, Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja. “Motivacija slovenskih šol in njihov dodatni angažma sta presegla vsa pričakovanja. Veseli nas, da potrditve o odličnem sodelovanju prihajajo tudi iz tujine, zato si prizadevamo za nadaljevanje projekta, ki pokriva tako širok spekter učnih procesov,” je dejala Sreševa.

Projekt se namreč pod okriljem tria predsedstva Sveta EU zaključuje. A to je šele prva etapa, ki omogoča razvoj in širjenje projekta tudi na ostale države članice EU in širše, je dodala.

STAkrog
Unsplash

Uredništvo DOSTOP.si

Uredništvo portala DOSTOP.si

Sorodni članki

Back to top button