5 neverjetno fascinantnih dejstev o času: ali ta trenutek sploh obstaja?
Si vedel, da je bil dan na Zemlji nekoč kakih šest ur krajši kot je danes? Ali da je Julij Cezar nekoč uvedel 445 dni dolgo leto? Preveri še nekaj zanimivih dejstev o času.
1. Vsak človek na Zemlji živi v preteklosti
Zveni kot znanstvena fantastika, a gre v resnici zgolj za kombinacijo človeške biologije in zapletenosti časa. Naši možgani dogodke zaznajo približno 80 milisekund po tem, ko se zgodijo. Ta tanka meja med sedanjostjo in preteklostjo pa je razlog, da nekateri fiziki trdijo, da “zdaj” sploh ne obstaja.
2. Časa ljudje vsakič ne doživljamo nujno isto
Verjetno si kdaj že opazil, kako čas hitro mineva, ko se zabavaš, in kako dolgo lahko traja ena ura učenja. Ko si osredotočen na nekaj, kot je na primer pomembno delo ali kaj zabavnega, posvečajo tvoji možgani manj pozornosti minevanju časa. Ko ti je dolgčas ali pa so tvoji možgani manj stimulirani, pa se poteka časa zavedamo bolje.
Raziskava iz leta 2018 je občutek, da čas, ko se imamo lepo, mineva hitreje, povezala tudi z dopaminom. Ta lahko ob povečani proizvodnji (ko v nečem uživamo), upočasni notranjo uro telesa in tako se nam zdi, da čas kar beži.
3. Dnevi so bili nekoč krajši
Pred več kot milijardo let je en dan na Zemlji trajal približno 18 ur. Kje je bilo ostalih 6 ur? Naši dnevi so dandanes daljši, ker Lunina gravitacija povzroča upočasnitev Zemljinega vrtenja. V zgodnejših časih Zemlje Luna ni bila tako daleč, kot je danes, zaradi česar se je Zemlja nekoč vrtela veliko hitreje kot se zdaj.
Daljši dnevi pa na nek način pomenijo tudi krajša leta. Čas, v katerem Zemlja obkroži sonce, se od začetka ni spremenil, spremenilo pa se je število dni v enem letu. Ko so se pred 70 milijoni let po planetu še sprehajali dinozavri, so bili dnevi dolgi le okoli 23 ur in pol, leto pa je bilo sestavljeno iz 372 (teh nekoliko krajših) dni.
4. Oblikovanje koledarja ni tako preprosto, kot bi si morda mislili
Prvotni rimski koledar je bil malce zanič, letni časi pa z njim popolnoma neusklajeni. Zato je Julij Cezar leta 46 pred našim štetjem določil 445 dni dolgo leto, da bi koledar ponovno uskladil s sezonami. Koledar se je v naslednjih stoletjih uredil do točke, ko je postal takšen, kot ga poznamo danes – gregorijanski s prestopnimi leti.
5. Nekoliko zapleteni so tudi časovni pasovi
Velike države, kot sta Kanada in Združene države Amerike, imajo več časovnih pasov, medtem ko ima Kitajska samo enega. Z namenom spodbujanja enotnosti so Kitajci namreč sprejeli pekinški standardni čas, posledice pa so malce nenavadne. V nekaterih delih Kitajske sonce na primer ne vzide do 10. ure zjutraj.
DOSTOP.si / 
