Zdravje

Izgorelost, kuga 21. stoletja, nastane zaradi neprestane preobremenjenosti

Brisanje meja med delom in prostim časom, hiter tok informacij in pritiski po neprestani rasti in dosegljivosti je le nekaj značilnosti sodobne družbe, ki vse več ljudi privedejo do stanja izgorelosti. Izgorelost je opozorilo, da smo se preveč razdajali za tuje vrednote.

Izgorelost je stanje življenjske izčrpanosti, ki je posledica dolgotrajne izpostavljenosti kroničnemu stresu in ji pogosto pravijo tudi kuga 21. stoletja. Ker je izgorelost psihosomatska bolezen, nastane zaradi psihičnih vzrokov, posledice pa se kažejo na telesu, pri vsakem človeku pa se prikaže drugače.

Zavedaj se, da ne živiš le za svoje obveznosti, redno pa poskrbi tudi za polnjenje svojih “baterij”.

Nastaja dolgo, dolgotrajno pa je tudi zdravljenje. Ker je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) v svoji Mednarodni klasifikaciji ne opredeljuje kot bolezen, temveč kot stanje, oteži možnosti zdravljenja.

Vse več ljudi se sooča s to boleznijo, so v stiski in ne vedo, kaj se z njimi dogaja. Zdravnica psihoterapevtka Tina Bončina, ki je na to temo napisala tudi knjigo Izgorelost: si upate živeti drugače? Pravi, da je izgorelost ozdravljiva bolezen. Je opozorilo, da smo se razdajali za vrednote, ki niso naše, ter priložnost za napredek in za razmislek o vrednotah, ki ustrezajo nam samim.

Do izgorelosti privede kombinacija faktorjev

Tipična oseba, ki drvi v izgorelost, je nekdo, ki vse obvlada, v službi in drugod. Oseba je aktivna in vključena, nanjo se da zanesti, vedno pomaga in naredi vse, kar obljubi. Tudi prijatelj in družina imajo občutek, da je oseba nasmejana, polna energije in vedno pripravljena pomagati. Ko takšna oseba zboli, si težko prizna, da ne zmore več, saj so jo ti uspehi napajali.

Treba pa je ločiti me stresom in izgorelostjo, saj vsak stresni odziv telesa še ni izgorelost. Izgorelost je namreč bolezen, stres pa normalna in zdrava reakcija telesa. Zaradi narave delovanja telesa, ki se med dolgotrajnim stresom odzove tako, da poveča energetske sposobnosti telesa, pozabi pa na kognitivne sposobnosti, se oseba prične počutiti nesposobno.

Ima občutek, da se ne more zanesti nase in ni zadovoljna.To pa povzroča tudi poškodbe tkiv, slabi imunski odziv, povzroča motnje razpoloženja in vodi v veliko slabih navad, s katerim razbremenimo slabo počutje.

Poskrbeti moramo za svoj rezervoar energije

Kar lahko naredimo sami za svoje duševno zdravje, je da se spomnimo, zakaj delamo. Naj naše delo ne bo narejeno le zato, ker nam je nekdo tako ukazal, ampak ker v njem uživamo. Služba in obveznosti so le del našega življenja in ne razlog, da živimo.

Vsakdo ima rezervoar energije, k ga moramo polniti, sicer se iztroši, podobno kot pametni telefoni, še pojasnjuje Bončina. Vsak posameznik pa mora ugotoviti, kaj je njegova elektrika – to je lahko šport, družina, umetnost, pristni stiki, mir, narava itd.

 

 STA
 Pixabay

 

Tagi

Uredništvo DOSTOP.si

Administrator portala DOSTOP.si.

Sorodni članki

Back to top button
Close
Close