Izpostavljenost sovražnemu govoru vodi do brezbrižnosti in pomanjkanja empatije
Glede na poročanje Varuha človekovih pravic je med ovadbami največ sovražnega govora uperjenega zoper lgbt skupnost, vendar na spletu prednjači sovražni govor zoper posameznike na podlagi njihovih političnih ali družbenih prepričanj.
Glede na ugotovitve Statističega urada je v enem četrtletju leta 2023 kar 44 odstotkov prebivalcev na internetu opazilo sovražna ali ponižujoča sporočila do skupin ali posameznikov. Delež tistih, ki so opazili sovražna sporočila, je največji v starostni skupini 25–34 (57 odstotkov). Sledi starostna skupina 16–24 let (53 odstotkov) in nazadnje še starostna skupina 65–74 let (26 odstotkov).
Sovražnosti so tako zelo podvrženi ravno mladi, ki so najbolj ranljivi in posledično najbolj dovzetni za vse negativne posledice sovražnega govora, četudi sami niso žrtev slednjega, ampak ga zgolj zasledijo.
»Med tistimi, ki so se srečali z omenjenimi sovražnimi sporočili, jih je največ opazilo, da so bili posamezniki ali skupine tarča zaradi svojih političnih ali družbenih prepričanj (81 odstotkov). Skoraj polovica (45 odstotkov) jih je menila, da so bili ti tarča zaradi svoje spolne usmerjenosti (LGBTIQ+), 43 odstotkov zaradi rase ali etničnega izvora in 42 odstotkov zaradi verskega prepričanja,« poročajo na Statističnem uradu RS.
Izpostavljenost sovražnemu govoru vodi v predsodke in pomanjkanje empatije
Vpliv sovražnega govora na možgane dokazuje pomembna poljska raziskava z naslovom »Izpostavljenost sovražnemu govoru poslabša nevrokognitivne mehanizme sposobnosti razumevanja bolečine drugih« iz leta 2023. V raziskavi so znanstveniki prišli do prelomnih ugotovitev.
Na podlagi fMRI slik možganov 30 testiranih Poljakov med vsaj 15-minutno izpostavljenostjo sovražnim komentarjem ali sporočilom do Arabcev, so znanstveniki odkrili, da izpostavljenost slabšalnemu jeziku o migrantih oslabi odziv možganov na bolečino nekoga drugega v desnem temporalnem parietalnem stiku (rTPJ). Glede na to, da je rTPJ povezan s procesi, ki so pomembni za zavzemanje perspektive, je njegova zmanjšana aktivnost lahko povezana z zmanjšano nagnjenostjo k zavzemanju psihološke perspektive drugih.
V laičnem jeziku to pomeni, da lahko izpostavljenost sovražnemu govoru vodi v predsodke, dehumanizacijo in pomanjkanje empatije do članov zunanjih skupin.
Izpostavljenost sovražnemu govoru tako, četudi ni uperjena zoper posameznike, ki ga zasledijo, kljub temu povzroča precejšnje negativne posledice na samo delovanje možganov, in posledično na duševno stanje ljudi.
