Kajenje marihuane: ali Slovenija postaja zelena dežela v dvojnem pomenu besede?

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je izdal publikacijo Konoplja in mladostniki. V Sloveniji naj bi se namreč kadilo vedno več trave, ta je pa približno tako dostopna kot žemljice pri peku. Kaj so raziskovalci ugotovili o slovenski razširjenosti marihuane in kakšne posledice ima kajenje?

Konoplja, marihuana, trava ali kakorkoli že jo poimenujemo, je najbolj razširjena prepovedana droga pri nas. Uporaba med mladimi naj bi bila v zadnjih letih stalna praksa ali samo še naraščala. Glede na povprečje ostalih držav smo po uporabi recimo tudi nad povprečjem tujih vrstnikov.

In zakaj tako ljubimo zeleno?

Osrednja razloga sta verjetno nizka dojemana stopnja tveganja uporabe in izredna dostopnost. Da pri nas kupiš travo, res ni nobena umetnost – to kot lahko ali celo zelo lahko ocenjuje polovica petnajstletnikov, skoraj dve tretjini sedemnajstletnikov in večina odraslih.

Potem pa tu nastopita še dodatni dve dimenziji dostopnosti. Najprej – vedno več je gojenja trave doma in to toliko, da je Slovenija postala že samooskrbna. Poleg tega pa je na trgu vedno bolj pester izbor glede na učinek, način uporabe itd.

Nekaj zabavnih dejstev

• O petnajstletnikih: vsaj enkrat v življenju je konopljo poskusil vsaki peti, v zadnjem letu jo je uporabljal eden od šestih in v zadnjih 30 dneh eden od osmih petnajstletnikov. Med fanti in dekleti v tej starostni skupini glede uživanja ni večjih razlik.
• O sedemnajstletnikih: vsaj enkrat v življenju je konopljo poskusil skoraj vsak drugi sedemnajstletnik, v zadnjem letu jo je uporabljal vsak tretji, v zadnjem mesecu pa je v zelene oblake vsaj enkrat odpotoval vsak peti sedemnajstletnik. V tej starostni skupini je opazno višji odstotek fantov, nasploh pa naj bi konopljo vsak dan uživalo skoraj 4 odstotke petnajstletnikov.
• Travo mladi v Evropi najpogosteje uživajo v obliki posušenih listov in cvetov ter pomešano s tobakom, sledita pa (precej manj priljubljena) konopljino olje in smola.
• Slovenski mladostniki presegajo povprečje tako vseživljenjske uporabe konoplje, kot tudi povprečje uporabe v zadnjih 30 dneh.

A zakaj vse ni tako rožnato?

Trava je sicer vedno bolj moderna in razširjena, kljub temu, da naj bi bila zdravilna, da je naravna, da konoplja zdravi, zaupaj naravi in podobne floskule, pa so znanstvena dejstva nekoliko drugačna. Pa pri tem seveda ne merimo na uporabo konoplje v dejanske zdravstvene in zdravilne namene – kar brezglavo kajenje z namenom zadevanja ni.

Zloraba konoplje, predvsem če se ta začne v mladostništvu, lahko vpliva na razvoj možganov, pojav težav v duševnem zdravju, slabši akademski uspeh, na prometne nesreče pod vplivom in tako naprej. In vsem v presenečenje: ja, tudi trava lahko zasvoji.

Sara VOCOVNIK, NIJZ
Unsplash