Dejstvo je, da ne najdemo svetlih zvezd, ki nam neprestano kažejo poti, samo na večnem nebesnem svodu … Ceste ta čas brezdvomno navdušuje vzhajajoča daníca, ki zaradi nezamenljive podobe in skrajne unikatnosti jemlje dih. Slavna trikraka zvezda iz linije Mercedes-Benza preseneča in hkrati šokira, razlogi za to pa so povsem upravičeni. V nadaljevanju bo predstavljen ultimativni mercedes razreda A, ki zaradi svoje šarmantne posebnosti pritegne ljubitelje avtomobilizma in jih pusti odprtih ust.
Edinstven tehnološki presežek
Avtomobilistična evolucija, prepredena z viškom umetne avtointeligence in vsesplošne digitalizirane povezljivosti, je dosegla tudi našega trenutnega lepotca Mercedes-Benza. Mehki ergonomični sedeži, v katere se posameznik med vožnjo kar prijetno »ugrezne«, in volanski obroč s tremi prečkami, ki je na otip prav tako udoben, so samo nekatere značilnosti novega A-ja. Na področju dizajna so izpostavljeni nižji nos in velika kolesa, v notranjosti pa napredna, skorajda vesoljska tehnologija, ki pozitivno in nepričakovano šokira voznika.
Bistvene novitete novega A-ja tičijo predvsem v športnem videzu, saj je avtomobil znatno nižji in bolj dinamičen od predhodne različice. Pokrov prtljažnika je povečan, kar sopotnikom omogoča več prostora. Na zadnjih sedežih se tako počutijo izjemno udobno. Avanturistične nadobudneže ob vstopu navduši desetpalčni zaslon, sestavljen iz dveh združenih zaslonov na dotik, ki omogoča upravljanje kar z roko. Avtomobil je dolg 4,14 metra, medosna razdalja pa meri 2,72 metra. Ob tem ne smemo pozabiti na dejstvo, da gre zahvala za posodobljeno zunanjost Slovencu Robertu Lešniku, vodji zunanjega oblikovanja pri Mercedes-Benzu, ki je iz nemogočega ustvaril mogoče.
Drzni shark-look
Tokrat smo se srečali z vodjo mariborskega regijskega centra Autocommerce, d. o. o., gospodom Borutom Drozgom. V zelo prijetnem in sproščenem klepetu nam je zaupal svoje misli in mnenje o novem prvaku razreda A: »To je nova generacija, saj se Mercedes-Benz vsa leta spreminja. Sedaj so prišli do najnovejše generacije dizajna, ki mu nekako rečemo shark-look, se pravi videz morskega psa, in seveda je CLS to zgodbo začel, sedaj pa to nadaljuje nova A-klasa. Tako […] je sprednji del dejansko videti, kot da imate pred seboj morskega psa; se pravi agresivna linija, drzna linija – nova A-klasa, nova generacija – in v to generacijo prehajajo vsi nastali nasledniki oziroma novi modeli, ki prihajajo na tržišče. – Kar zadeva zunanjost. Notranjost je izjemna, kajti z velikimi touchscreeni, Mercedes-connect-me in povezavo s telefoni to predstavlja napredek, ki je prisoten seveda pri A-klasi za mlade, mlade po duši. Prav tako so posodobili še nekaj pomembnega: ker pač mladi v svoji karieri ustvarijo tudi družine, so prtljažni prostor povečali, tako da je avto športno-dinamičen z možnostjo za mlajše družine.«
»A-jek«, Kitt in Knight Rider
Se morebiti spominjaš kultne televizijske serije Knight Rider, v kateri je igral legendarni David Hasselhoff, vozil pa futuristični ultrapametni avto Kitt? Takrat sem se kot otrok tudi sam spraševal, ali bo trajalo več kot pol stoletja, da tržišče predstavi in (po)ustvari točno tak inteligentni avto. A resnica je na srečo drugačna … Nova linija A-razreda je znana predvsem po svojem bogatem naboru prisotne umetne inteligence, ki je namenjena lažjemu povezovanju voznika z avtom. Dodatna novost je neposredna komunikacija z jeklenim konjičkom, biser in višek tehnologije je Mercedesova platforma MBUX (Mercedes-Benz User Experience). Ta ne zahteva vnaprej določenih fraz, temveč je sposobna razumeti voznikov/sovoznikov pogovorni jezik (tudi dialekt) in se začne hkrati od voznika učiti. Vau, kdo bi si mislil, da bo A-jek postal modernistični Kitt?! Ker se pa počasi bližajo hladnejši dnevi, si voznik v avtu zaželi ogrevanja. In kaj bo naredil? V angleščini bo rekel, da ga zebe, nakar bo vmesnik samodejno reguliral temperaturo. Ob ročnem zmanjšanju temperature si bo avto to zapomnil in se na ta način »učil«.
O prednostih je ponovno akribično spregovoril vodja Autocommercea v Mariboru: »Jaz vidim eno glavno, najbolj pomembno prednost. Recimo, da pustimo vse te znamke, tradicije Mercedes-Benza in varnosti. Tu ne smemo pozabiti, da je imel Mercedes prvi airbag na svetu. Od tu izhajata […] tradicija in zgodovina. Naše geslo oziroma slogan se glasi ‘Tak, kot si!’. V tem je prednost tega avtomobila, da si lahko nastavljaš od telekomunikacije do celo podvozja, potem volan in trenutno asistenco. […] Telematika v tem avtu je najsodobnejša. Nastavi si tisto, kar si zjutraj želiš oziroma kar želiš od avta, in on ti to dejansko (po)nudi. To je Mercedes-Benz A.«
Skoraj surrealistična vožnja!
Preden opišemo ultimativno občuteno vožnjo novega A-ja, je na mestu, da podamo nekaj osnovnih tehničnih podatkov o tem avtu. Na trgu je trenutno moč najti bencinske različice, torej A 160 (109 konjskih moči), A 180 (136 konjskih moči), A 200 (163 konjskih moči), A 220 (190 konjskih moči) in A 250 (224 konjskih moči), medtem ko je A 180 d (116 konjskih moči) dizelska različica vozila. V osnovi imajo A-ji pogon na sprednja kolesa, razen če je v paketu z doplačilom 4MATIC, kar pomeni pogon na sprednja in zadnja kolesa.
Da bi popolnoma preizkusili in občutili avtomobil, nas je pot urno odnesla proti pravljičnemu Bledu, kjer smo ob občudovanju večnih nadzemeljskih rajskih danosti, prepredenih s pisanim jesenskim listjem na drevesih in po tleh, občutili ne samo asistenčne sisteme, marveč tudi vozno dinamiko. A-jek si zares zasluži na nebu dodatno sijočo zvezdo, saj je mirna in udobna vožnja več kot navdušila. S pomočjo aktivnega tempomata voznik uporablja samo (!) desno nogo, drugo je na podlagi inteligentnih funkcij avto prevzel in reguliral sam. Hm, resnično skorajda surrealistična vožnja, ki jo krasi, kot že prej omenjeno, a je preprosto treba povedati še enkrat, pisan in odlično dizajniran MBUX, sestavljen iz dveh združenih 10-palčnih zaslonov. Tako je avto na podlagi aktivnega tempomata sam zaviral in pospeševal, kar je bil razlog še večjega udobja. To morate preprosto preizkusiti – ne bo vam žal!
Svetla prihodnost znotraj podjetja
Mnogokrat slišimo znani rek, da na mladih svet stoji. Ob tej priložnosti je dobro osvetliti tudi osrednje dejstvo, da družba Autocommerce, d. o. o., v Sloveniji nudi profesionalno nabiranje avtomobilističnih izkušenj ne samo študentom, marveč tudi dijakom, ki jim nemalokrat na obzorju vzide zvezda sreče in uspeha. O tem je spregovoril tudi g. Drozg: »[…] Se pravi, izobrazba je v določenem pomenu pomembna, […] – sploh profesionalni poklici – kot so ličarji, avtomehaniki, ki pa lahko danes zaslužijo več kot na primer učitelji v šoli (pa vsi bi radi bili učitelji, to je zanimivo). Prišli smo v tisto fazo, ko trg narekuje, koliko je treba posameznika plačati. Čeprav sodelujemo s Srednjo strojno šolo v Mariboru, od koder nam določene vajence tudi pošiljajo, smo vajence že zaposlili. Zdaj bo že tretji, ki bo pri nas zaposlen. […] To je ena točka, ki jo potrebujemo, potrebujemo pa tudi tiste, ki na trgu delajo, in se dejansko zgodba Avstrije, kjer dejansko uspe vsak, in Nemčije tudi pri nas ponavlja. Važno je, da imaš predznanje, ker brez tega ne gre, je pa važen življenjski cilj, kaj bi človek rad delal. In tudi naša filozofija regijskega centra je ravno ta, da vsakogar, ki pride k nam na kak razpis, najprej vprašamo, kje se vidi in kaj bi rad v življenju počel. Ker če se ne vidi v avtomobilski branži, da v njega vlagamo znanje in potem gre, nam ni v interesu, in to delo tudi ne opravlja s tisto vnemo in zagonom, ki ju dejansko rabimo, da smo lahko center in seveda mi vsi zadovoljni.«
»Človek naj bi vedno imel cilj«
V sklepnih mislih intervjuja z vodjo regijskega centra Autocommerce v Mariboru je v navezavi na potencialne kupce g. Drozg zaključil zelo optimistično in motivacijsko: » […] če ima človek npr. cilj, da bo kupil A-ja, ga bo kupil. In to ne glede na to, koliko zasluži. Dejstvo je, kako (posameznik) živi, in če živi v duhu, da ga bo imel, ga bo imel. Če ne, bo pač prvo rabljen, potem pa nov, tako da […] kakor se Robert Lešnik ni vdal, tako se tudi mi ne smemo vdati v lovu za tistim, k čemur vsi stremimo, […] in tisto moramo doseči.«
Prispevek je objavljen v oktobrski številki revije Spekter.
Patrik VICMAN
Vid JERČIČ, splet
Nejc VEHOVEC
Oceni članek
Hvala!
