“Bum bum” srce razbija. Kaj pa, če ne?
Zvok sirene prereže tišino popoldneva. Modre luči si utirajo pot v koloni vozil, ki se ležerno pomika v prosto petkovo popoldne. Med vožnjo si natikam rokavice, v rdečo jakno, na hrbtu katere je z veliki tiskanimi črkami izvezeno zdravnik, vtaknem še en par, da si jih bom lahko menjala, če bo prvi popustil.
Grenko se nasmehnem reševalcu, ki sedi ob meni v zadnjem delu reševalnega vozila. V glavi si ponavljam mantro “30 : 2, 30 : 2”. Ustavimo se. Odprem vrata in skočim iz urgentnega vozila. Tečem po stopnicah, skozi temno predsobo do kuhinje. Prvi, ki se je odzval klicu na pomoč, je že tam. Stiska prsni koš, stiska srce, da možgani dobijo zadnje vdihljaje kisika v krvi. Pogledam na ekran defibrilatorja … Ravna črta.
Kdo, kako in najvažneje: zakaj?
Čeprav se bližam koncu svoje študijske poti na Medicinski fakulteti Maribor in sem se s pojmom “zastoj srca” srečala že pri urah prve pomoči daljna 4 leta nazaj, ko sem bila le nadobudna brucka, sem komaj lani prvič doumela, da se srčni zastoji dogajajo. Vsak dan. In to niso nujno le starejši in šibki bolniki, ki so jim šteti dnevi. Lahko si ti, lahko sem jaz, lahko je tvoja mami. Pravila kar naenkrat ni več, oseba, s katero si še včeraj pil kavo, danes leži na tleh pred tabo, negibna. Njeno srce kot kamen mirno leži v prsnem košu, tiho, brez razbijanja, brez znakov življenja.
Nenadna srčna smrt je v 15 odstotkih vzrok smrti v razvitih državah, kot sta v svojem delu Izbrana poglavja o srčno-žilnih boleznih zapisala izjemno spoštovana zdravnika Andreja Sinkovič in Gorazd Voga. Pojavnost pomembno narašča s starostjo in pridruženimi boleznimi. Moški spol je 2–3-krat bolj ogrožen. Okrog 70 odstotkov nenadnih srčnih smrti je posledica motnje prekrvavitve srčne mišice. Kaj pa nenadna srčna smrt sploh je in kaj lahko pripelje do nje?
SRČNI ZASTOJ: nenadna prekinitev črpalne sposobnosti srca
O srčnem zastoju govorimo takrat, ko se srce zaradi bolezni ustavi. Zaustavljeno srce ne poganja več krvi po žilah, kar pomeni, da je preskrba organov s kisikom in hranili prekinjena. Ker kri ne priteče več v možgane, takšni bolniki izgubijo zavest in prenehajo dihati. Bolniku s srčnim zastojem je treba čim hitreje priskočiti na pomoč, saj srčna mišica in možgansko tkivo po 10 minutah brez krvnega pretoka začneta odmirati in verjetnost, da bolnik preživi srčni zastoj, se po 10 minutah izredno zmanjša. Pri bolniku, ki je doživel srčni zastoj, je treba čim prej začeti s stisi prsnega koša, ki v bistvu oponašajo delovanje srca, in z njihovo pomočjo iz srca stiskamo kri, ki nato zaokroži po telesu.
Ko govorimo o nenadni srčni smrti, imamo v mislih dogodek, ki nastopi nenadoma, običajno brez opozorilnih znakov. Oseba pade v nezavest, dihanje se prekine in utripov ni več. Pred tem lahko oseba toži o občutku razbijanja srca, nelagodju v prsih, težkem dihanju, splošni slabosti. Ob dogodku se oseba nepričakovano in nenadoma zgrudi po tleh; lahko se zgodi med športno dejavnostjo, obešanjem perila, branjem knjige ali pa med spanjem, iz katerega se ne zbudi več. Očividci lahko vidijo v prvih nekaj sekundah nekaj neritmičnih vdihov, nad veliki vratnimi arterijami ne zaznamo več utripa, prav tako ne nad velikimi dimeljskimi arterijami (a. femoralis).
Vzrokov za nenadno srčno smrt je več. Diagnostika na terenu je zaradi nezmožnosti opravljanja razširjenih diagnostičnih preiskav otežena. Osnovni vzroki, ki jih moramo izključiti, se skrivajo pod mnemonikom “4 x H + 4 x T”. Vzrok zastoja srca je lahko hipoksija (pomanjkanje preskrbe s kisikom v tkivih), hipovolemija (zmanjšan volumen krvi bodisi zaradi krvavitve bodisi zaradi hemokoncentracije), hipotermija in hipo- oziroma hiperkaliemija. Pod črkami T se skrivajo tamponada srca (smrtno nevarno stanje, ko se v osrčniku nabere preveč tekočine in zviša tlak v osrčnikovi vreči, ki preseže tlak v desni polovici srca, zaradi česar pride do motenj polnitve in iztisa krvi), tenzijski pnevmotoraks, tromboza in toksini. Na EKG-monitorju ali na monitorju defibrilatorja lahko vidimo 4 različne ritme: migetanje prekatov, prekatno tahikardijo brez utripa, električno aktivnost brez tipnega utripa in asistolijo.
Kaj lahko storim?
Gospod, ki hodi po ulici pred vami, je nenadoma padel po tleh. Ko prihitite k njemu in ga glasno pokličete, ni odziva. Ozrete se okrog, toliko ljudi, ki hitijo vsak po svojih opravkih. Glasno zakličete: “Na pomoč! Naj mi nekdo pomaga!” Pogled usmerite nazaj na ležečega. Od vaše pomoči je odvisno, ali še obstaja upanje, da ugleda jutrišnje sonce. Nežno položite eno dlan na čelo, kazalec in sredinec druge roke pa pod spodnjo čeljust. Njegovo glavo nežno nagnete nazaj, da sprostite dihalno pot. Svoj obraz sklonite nadenj, pogled je usmerjen v njegov prsni koš. Poslušate, občutite, gledate. Poslušate, ali slišite vdih in izdih, skušate občutiti sapo na svojem licu in ugledati dvigovanje prsnega koša.
Vse našteto ocenjujete 10 sekund. Mladeniču, ki je prihitel do vas, naročite, naj pokliče na 112. Gospo v rdečih hlačah, ki je opazila, da je potrebna pomoč, napotite iskat najbližji defibrilator. Verjetno se skriva v lekarni, v večjih trgovskih centrih, nekaterih poslovnih stavbah. Njegov obstoj označuje zelen znak, ki že na daleč opozarja, da je tam in da čaka, da se ga uporabi. Medtem ko vaša pomočnika izpolnjujeta vaše ukaze, ne čakate. Roke, iztegnjene v komolcih in s prekrižanimi prsti, prislonite na prsni koš, stisnete prvič, drugič, težko je. Rebra se upirajo vašim stiskom, gospod ima verjetno kakšnih 30 kilogramov več kot vi. Po čelu vam tečejo potne kapljice, a ne prenehate. 22, 23, 24 … vse do 30. V tistem gospa prihiti z defibrilatorjem. Odprete ga in avtomatski glas vam daje jasna in glasna navodila. V ozadju že slišite zvok sirene.
Kratek tečaj danes, rešeno življenje jutri
Da bi tudi laična javnost spoznala, kako pomembne so minute in opazovalci oziroma priče dogodka, ki so lahko glavni vir pomoči, se ustanavljajo različni projekti, ki želijo opogumiti, da pomagamo in tako morda celo rešimo življenje. Eden izmed takšnih je tudi projekt Za Življenje!/4 Life, ki je nastal pod okriljem Društva študentov medicine Maribor leta 2007 in nudi brezplačne tečaje prve pomoči. Po izjemnem uspehu v mariborski regiji so projekt začeli izvajati še člani Društva študentov medicine Slovenije.
V letu 2018 je projekt imel 64 aktivnih članov. Tako organizacijska ekipa kot tudi ekipa inštruktorjev projekta Za Življenje! se vedno znova in z veseljem odzove na kakršnokoli povabilo k izvedbi brezplačnih tečajev. Ljudi želijo tako opomniti na pomembnost nudenja prve pomoči in tudi zmanjšati njihov strah pred nepravilnim ukrepanjem, ki je eden izmed temeljnih razlogov laikov za opustitev nudenja prve pomoči. Tečaje izvajajo študentje medicine, ki se lažje poistovetijo s tečajniki, hkrati pa kot bodoči zdravniki nudijo zadostno kompetenco pri demonstraciji in izvedbi praktičnega dela tečaja. Vsako leto na 40 tečajih izobrazijo okoli 1200 ljudi.
Tisti, ki se odzovejo prvi
Ko je življenje ogroženo, štejejo minute. Težava pa je, da se le malo srčnih zastojev zgodi pred vrati bolnišnice, kjer bi profesionalna pomoč bila na voljo takoj. Ravno zaradi slednjega je izjemno pomembno hitro in učinkovito ukrepanje najbližjih. Na preživetje takega bolnika vpliva čas od nastanka srčnega zastoja do začetka temeljnih postopkov oživljanja in čas od nastanka srčnega zastoja do prve defibrilacije, če je ritem za to primeren. Da bi skrajšali čas do prvega posredovanja in prve pomoči, smo začeli uresničevati idejo vzpostavitve sistema PRVIH POSREDOVALCEV (PPO). Najprimernejši so prav gasilci, gorski ali jamarski reševalci, člani ekip prve pomoči kot tudi pripadniki drugih enot za zaščito, reševanje in pomoč. Ti imajo namreč ustrezna sredstva in ekipe ter so dobro organizirani in opremljeni.
Zaradi lociranosti je njihov dostopni čas do bolnika krajši, hkrati pa tudi poznajo teren in ljudi. Tako so prostovoljni gasilci odličen primer učinkovitih prvih poznavalcev – bolnika dosežejo prej kot ekipa NMP, ki nima sedeža v vaseh, temveč v območnem zdravstvenem domu/bolnišnici. Glede na dosedanjo usposobljenost bodo enote PPO aktivirane v primerih, ko obstaja sum na srčni zastoj, sum na tujek v zgornjih dihalih s hudo zaporo dihalne poti in sum na hudo zunanjo krvavitev. V vseh treh primerih gre za stanja, kjer štejejo minute in se lahko z ustreznimi ukrepi možnost preživetja bistveno poveča.
Izjava doc. dr. Mateja Strnada, dr. med., pobudnika sistema prvih posredovalcev:
“Ukrepi prve pomoči s stisi prsnega koša so najpomembnejši ukrepi pri nekom, ki je v srčnem zastoju. Včasih pa je kljub vsem pravočasnim ukrepom prve pomoči oživljanje neuspešno. Zato je pomembo, da se v odročnih krajih, kjer je dostopni čas Službe nujne medicinske pomoči daljši od 10 minut, usposobi „prve posredovalce“ (v našem okolju so najbližje temu prostovoljni gasilci), ki se jih primerno izobrazi za prvo pomoč pri bolniku s srčnim zastojem. Prostovoljni gasilci se aktivirajo skupaj s Službo nujne medicinske pomoči in so zaradi bližine hitreje pri bolniku s srčnim zastojem in mu nudijo prvo pomoč do prihoda poklicne Službe nujne medicinske pomoči ter tako bolniku s srčnim zastojem ohranjajo možnost preživetja.”
Maruša ESIH
Maruša ESIH