PrehranaSpekterVideo

Portret: Mala Kuhna

Kulinarična domislica kar v študentski sobi

“Ej, Barbara, si že slišala za Malo kuhno?” me je nekega večera na Štuku zaustavilo vprašanje. Ne, nisem. Kaj pa je Mala kuhna? In seveda je za nevedneža najbolj zgovorna zagotovitev dobre izkušnje. “S preprostimi ljudmi in dobro hrano.”

Že pred obiskom so mi fantje ob kavi pojasnili namen, razdeljene vloge in želje oziroma vizije, da ne bi s tem zapravljali časa v kulinarični ustvarjalnici, v kateri se bo treba posvetiti vonjanju, okušanju in opazovanju. Takšni koordinacijski sestanki pa potekajo med člani prav vsako nedeljo, ko se ob kozarcu domačega določi jedilnik, finančni okvir in zadolžitve.

Dva kvadrata laminata iz Dipa …

Ker so se naveličali “premalo raznolike ponudbe subvencionirane študentske prehrane, ki jo gostinci nudijo v Mariboru”, so začeli pripravljati kosila na skromnem kuhališču in pred dvema letoma za šalo posneli še video, ki pa je požel zanje nepričakovan pozitiven odziv. To jih je spodbudilo, da idejo še razvijejo: doslej so za kamero pripravili ribji taco, pri katerem so tortiljo naredili iz testa rdeče pese, fake špagete carbonara, pri čemer so izpostavili nasvete in zanimivosti o teh slavnih testeninah, in pečene piščančje prsi s pirejem gomoljne zelene, saj želijo spodbuditi študente k pripravi preprostih jedi iz neklasičnih sestavin.

Portret, Mala Kuhna, Spekter

Prav posebna pa je tudi kuhinja, ki je pravzaprav del samske sobe v najvišjem nadstropju študentskega doma, ki stoji na drugi strani Koroškega mostu. Da so jo uredili v funkcionalno, hkrati pa tudi lepo, so zavili kar v trgovino Dipo: “Želeli smo imeti dva kvadratna metra laminata, ampak kupiš lahko zgolj paket, ki pa vsebuje pet kvadratov. No, ko smo prodajalcu pojasnili, da toliko resnično ne potrebujemo, saj bi radi prekrili le mizo, namenjeno kuhanju, nam je podaril kar vzorec. Za zaščito smo steno prekrili s časopisnim papirjem, desko stare rolke uporabili za poličko, s svežimi začimbami pa uredili ambient.” Ob tem stoji omara, sicer namenjena oblačilom, v kateri so lepo zloženi kuhinjski pripomočki: od ročno izdelanih krožnikov, ki jih je oblikovala in spekla umetnica Katja Orličnik, do gorilnika za flambiranje.

Prišel, videl, zmagal

Tokrat pa so si za kamero zamislili ocenjevanje ribe, pripravljene v različnem pivskem testu. Odhiteli so v mariborsko Pivarno, tam za nameček posneli o pivu še intervju z zaposlenim Simonom Cigulo, za aljaškega polaka pa izbrali pšenično tropsko pivo, kavni stout in nekoliko kislo pivo. No, na okusno pokušnjo pa sva bila povabljena tudi s snemalcem Miho. In nikakor ne pretiravam, ko rečem, da sva z obiska odšla dobrovoljna, ravno prav sita in od prleškega vina tudi nekoliko okajena. Takšnega razvoja dogodkov na dolgočasen ponedeljek res nisva pričakovala, zato lahko obisk zlahka opišemo s Cezarjevimi besedami prišel, videl, zmagal.

“Midva sva zdaj pri Tomiju, mislim, da pred vašim glavnim vhodom,” sva poklicala v Malo kuhno, ko sva parkirala. “Ni problema, bo prišel naš predstavnik za odnose z javnostjo po vaju.” In res se je čez minuto na vratih pojavil dobro razpoloženi Niki Sobočan, ki naju je popeljal po stopnišču študentskega doma, tam pa so naju kar hitro začele orientirati vonjave. “Smisel Male kuhne je družba in zabava, skratka, da se imamo študentje fajn,” nama je objasnjeval piarovec, medtem ko nama je natakal dobrodošlico.

Portret, Mala Kuhna, Spekter

Glavni kuhar, alergičen na hrano?

Nato pa sva bila popeljana v sobo glavnega kuharja Andreja Vindiša, ki je že pripravljal krompirjevo solato in nama med tem povedal, da je Mala kuhna rezultat študentskega življenja in ljubezni do hrane. “Študentje si velikokrat ne upajo kuhati, ker se bojijo, da ne bo izpadlo dobro. Želimo jim, pa tudi drugim, pokazati, da ni treba imeti kupa denarja, dragih sestavin, posode in ne vem kakšne kuhinje, da ustvariš neki dober, kreativen in zanimiv obrok, ki je tudi na krožniku videti lepo. Izhajamo pa tudi iz tega, da je dosti bolj zanimivo, če ne kuhaš zgolj zase, temveč tudi za prijatelje. Da se vmes malo podružiš,” je pojasnil in opozoril, da je pri tem ključna kreativnost.

Svoje začetke v kuhinji beleži, ko ga je mati učila rezanja čebule, nabiranje izkušenj pa se je stopnjevalo do srednješolske prakse in študentskega dela v restavracijah. Pred nekaj leti pa je pri zdravniku izvedel nekaj nenavadnega: da je alergičen na hrano. Ne ravno na hrano, temveč na gibanje po obroku. Tako mora pol ure po jedi mirovati, saj bi lahko v nasprotnem primeru nastopil anafilaktični šok. No, ta počitek pa je čez čas zlezel pod kožo kar celi ekipi.

V Mali kuhni ne gre le za kuharske veščine

Ker sta danes televizija in splet preplavljena s kuharskimi posnetki, ki prikazujejo recepte oziroma postopke priprave, so se odločili, da s slednjimi pritegnejo pozornost mladih, da si pripravijo dober obrok, hkrati pa podelijo hrano tudi s tistimi, s katerimi resnično uživajo v hrani. A v živo, “saj se hrane ne da deliti preko socialnih omrežij”.

Deni Sobočan, študent likovne pedagogike, je tako pripravil nekaj skic, tisto najboljšo pa je nato digitalno izrisal in oblikoval za logotip. Še pred študijem se je na Srednji šoli za oblikovanje Maribor izobraževal za medijskega tehnika, zato so ga v Mali kuhni tudi zadolžili za snemanje in pripravo posnetkov. Snemalno opremo in pomoč pri slikovnem dokumentiranju je ponudil Patrik Kociper, svoj radijski glas pa Luka Fras. Fantje pa so pomislili tudi na moč promocije, za katero skrbi Kristjan Kostrevc.

Portret, Mala Kuhna, Spekter

Vizija se razvija

A pot Male kuhne se je komaj začela. Medtem ko so pred tednom dni kuhali na Bogračfestu, pa se želijo udeležiti še drugih kulinaričnih prireditev. “Naša vizija je, da se Mala kuhna pokaže javnosti tudi v živo.” Organizirali so tudi svojevrsten Mali piknik, že drugi zapored, saj se je prvi kljub slabemu vremenu izkazal za uspešnega, obiskovalci pa so bili z nabasanimi tortiljami v rokah vidno zadovoljni. Četudi nihče od članov ni vegetarijanec ali vegan, pa si želijo razvajati tudi prijatelje s tovrstnim okusom, zato že izdelujejo načrt za uresničitev namere.

Ocena: mmm …

Sedaj, ko sem pojasnila aktualno dogajanje in vizijo, pa se vrnimo še k tistemu, na kar sva tudi z Miho najbolj čakala – pokušnjo. Da sva prepustila kulinarični čarovniji prosto pot, sva se premaknila v jedilnico in kmalu so pred naju (in povabljenega pokuševalca Vida) razvrstili ribe v različnem pivskem testu. Zaradi krčevitega smeha, ki navadno spremlja dobro družbo, se nam je jed ravno prav ohladila, in medtem ko smo skorjico namakali v guacamole čudovitih barv, smo poskusili še toplo krompirjevo solato. Kljub različnim okusom smo bili pri ocenjevanju složni, Mala kuhna pa je dokazala, da za dobre okuse res ni treba veliko časa, prostora oziroma opreme, temveč le želja, kreativnost … in lačni prijatelji.

 

Barbara MASTNAK
Miha HORVAT, arhiv Male kuhne
ikona snemalec Miha HORVAT

Tagi

Uredništvo DOSTOP.si

Administrator portala DOSTOP.si.

Sorodni članki

Back to top button
Close