Štajersko prestolnico je ta vikend popestril 2. mednarodni turnir za gluhe
V Mariboru je potekal 2. mednarodni turnir za gluhe. Športniki iz različnih koncev Evrope so se pomerili v 4 športih, zato ta vikend ni manjkalo nogometnih, odbojkaških in bowling žog ter pikado puščic - še manj pa športnega duha.
Če se ob prvem razmišljanju zdi nemogoče, da bi se nekdo lahko resno ukvarjal s športom brez katerega izmed glavnih čutov, smo ta vikend v Mariboru videli, da taki pomisleki obstajajo samo v naših glavah. Ob opazovanju tekem 2. mednarodnega turnirja za gluhe si namreč moral dobro pogledati, da bi ugotovil, da ne gre za povsem “vsakodnevno” športno udejstvovanje.
Po več lokacijah v Mariboru je ta vikend namreč potekal 2. mednarodni turnir za gluhe. Po letu 2018, ko se je odvil prvič, je tudi tokrat potekal v organizaciji Športnega društva gluhih Herkul. Športno društvo, ki je bilo ustanovljeno leta 2016, povezuje vse, ki se želijo aktivno udeleževati športnih dogodkov in jim omogoča lažjo organizacijo. Skupaj potujejo tudi po Evropi in se udeležujejo mednarodnih turnirjev.
Tokrat pa so tekmovali na domačih tleh
Tudi domače športno društvo je tekmovalo v eni izmed sedmih športnih kategorij. Tekme so se odvijale po različnih prizoriščih po vsem mestu. V futsalu, dvoranskem nogometu, so se pomerili na dveh koncih. Goli so se zabijali tako v UŠC Leona Štuklja kot v Tehniškem šolskem centru, kjer so igrali veterani.
Taborski konec mesta je bil rezerviran za odbojko. Ena izmed skupin mešane odbojke (3 moški, 3 ženske) se je odvijala v dvorani Tabor, druga nekaj metrov stran, v dvorani ŽŠD. Udeleženci, ki so prihajali iz devetih držav, pa so se pomerili tudi v bowlingu v Planetu Tuš in v pikadu, ki je potekal na Štuku.
Tekmovalci so prihajali iz devetih držav – poleg domačih Slovencev so športne moči merili tudi športni navdušenci iz Hrvaške, Bosne, Srbije, Avstrije, Nemčije, Slovaške, Češke in Madžarske.
Šport je mednarodni jezik, ki ruši vse vrste meja
Po podatkih Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije po svetu živi okoli 75 milijonov gluhih, pri nas jih je 1500. Od tega jih okoli tisoč kot prvi jezik uporablja slovenski znakovni jezik. Tako nam je o turnirju razložil tudi Aleš Škof iz društva – pri interpretaciji pa je na pomoč prijazno priskočila njegova nečakinja Vanessa Buljubašič, vešča sprotnega tolmačenja.
Kakšne so specifike organizacije in izvedbe športnega dogodka, ko gre za gluhe in naglušne športnike? Gospod Škof pravi, da si informacije izmenjujejo predvsem preko Facebooka, ki jih povezuje z gluhimi iz vse Evrope. Z večjimi problemi se sicer ne srečujejo. Komunikacije med seboj so seveda že navajeni – prav tako pa nimajo problemov niti v organizaciji ali pri pripravi dogodka.
Sara VOCOVNIK
Lara KOCBEK
Nejc VEHOVEC