Koliko vitamina D dodajaš? Sedaj imamo smernice za dodajanje

Dokument je rezultat večletnega dela široke skupine strokovnjakov različnih specialnosti ter odziv na visoko prevalenco pomanjkanja vitamina D med prebivalci Slovenije – zlasti v zimskem času ter pri starejših odraslih in drugih ogroženih skupinah. Smernice so potrdili relevantni razširjeni strokovni kolegiji pri Ministrstvu za zdravje ter Združenje endokrinologov Slovenije, kar jim daje močno strokovno verodostojnost.

Pomembnost nacionalnih smernic za vitamin D

Nacionalne smernice so ključne, ker temeljijo na dejanskem stanju v državi in specifičnih potrebah prebivalcev. Ker je pomanjkanje vitamina D v Sloveniji izrazito, potrebujemo priporočila, ki so prilagojena našemu okolju, življenjskim navadam in epidemiološki sliki.

Raziskava Nutrihealth je razkrila, da ima četrtina odraslih in starejših odraslih v Sloveniji raven vitamina D pod 30 nmol/L, več kot polovica pa manj kot 50 nmol/L. Pozimi se stanje močno poslabša, hudo pomanjkanje doseže več kot 40 % odraslih, pri prebivalcih domov starejših občanov pa so ravni še nižje. Zaradi tako visoke prevalence je država leta 2019 NIJZ-ju podelila mandat za pripravo prvih slovenskih smernic, prilagojenih našim razmeram.

Zakaj je vitamin D pomemben?

Vitamin D ima ključno vlogo pri uravnavanju presnove kalcija in fosfata, kar pomeni, da je nujen za normalno rast, zdravje kosti in delovanje mišic. Poleg osnovnih nalog pa številni pregledi raziskav zadnjih let kažejo, da ima pomembno vlogo tudi pri zmanjševanju tveganja za avtoimunske bolezni, akutne okužbe dihal ter pri posameznikih s visokim tveganjem zmanjšuje pojavnost sladkorne bolezni.

Nekatere raziskave nakazujejo, da bi lahko pripomogel tudi k manjši umrljivosti pri določenih vrstah raka in nekoliko vplival na splošno umrljivost. Vplivi so najizrazitejši pri ljudeh, ki imajo že v izhodišču znižane ravni vitamina D – kar za slovensko populacijo velja v precej veliki meri.

Kaj pa, če ga primanjkuje?

Pomanjkanje vitamina D ima lahko resne posledice. Pri otrocih se lahko razvije rahitis, pri odraslih osteomalacija, pogosto pa se pojavi tudi splošna mišična oslabelost in zmanjšana telesna odpornost. Že zmerno pomanjkanje je povezano z večjim tveganjem za okužbe, avtoimunske bolezni ter večjo umrljivostjo zaradi raka in nasploh. Najhujše primanjkljaje vitamina D najdemo predvsem pri ljudeh, ki prebivajo v zaprtih prostorih daljša obdobja, kot so stanovalci domov starejših občanov.

Koliko vitamina D moram dodajati?

Slovenske smernice za zadostno preskrbljenost z vitaminom D so nacionalne smernice in so namenjene predvsem zdravim prebivalcem. Zasnovane so glede na starost in stopnjo prehranjenosti, saj osebe z debelostjo potrebujejo dvojne priporočene odmerke.

Posebej so izpostavljeni (in ogroženi zaradi pomanjkanja) nosečnice in doječe matere ter populacija starejših in drugih, ki pretežno bivajo v zaprtih prostorih.

Odrasli Slovenci naj v razširjenem zimskem času (od oktobra do aprila) dodajajo vitamin D3 v odmerku 800-1000 E na dan, prebivalci starejši od 65 let pa 1000-2000 E. Prebivalci DSO in vsi tisti, ki med 10. in 16. uro pretežno bivajo v zaprtih prostorih, naj te odmerke prejemajo vse leto.

Vitamin D je najbolj učinkovit, če ga jemljemo vsak dan. Dodajanje vitamina D v velikih odmerkih na daljša časovna obdobja (enkrat na mesec ali celo na več mesecev) ni učinkovito in je lahko celo škodljivo. Največji še varen dnevni odmerek vitamina D je 4000 E za osebe starejše od 11 let, 2000 E za tiste stare od 1-11 let in 1000 E za otroke v prvem letu starosti.

Celotne smernice, razlago in podrobnejše izsledke najdeš na tej povezavi.

NIJZ
DOSTOP.si