Mentalno zdravje študentov

Hitro lahko prideš do točke, ko začne študentsko življenje vplivati na mentalno zdravje. Razlogi so različni, znanstveniki pa se strinjajo, da na stanje mentalnega zdravja vpliva tudi čas, v katerem živimo.

Da med študenti prihaja do resnih psiholoških težav in anksioznosti, je potrdila raziskava objavljena v The New York Timesu, po podatkih katere se s podobnimi težavami srečuje kar 60 odstotkov ameriških študentov. Nekaj razlogov za takšne rezultate lahko kar takoj stresemo iz rokava: travme iz otroštva, stres in podobno, znanstveniki pa menijo, da za tem stojijo trije glavni.

Raziskave kažejo, da imamo študentov dandanes večje težave z mentalnim zdravjem, kot si jih imele generacije pred nami.

1. Večja pomembnost materialističnih vrednot

Živimo v času materializma, množične potrošnje in nenehnega iskanja finančnega uspeha, kar vodi v prioritiziranje materialističnih vrednot. Izsledki raziskave, ki so jo opravli na Univerzi v Kaliforniji, kažejo, da so študenti v 60-ih letih prejšnjega stoletja so strmeli k razvijanju smiselne filozofije življenja, dandanes pa nam je najpomembnejša finančna stabilnost. Sprememba lestvice vrednot se je zgodila v osemdesetih letih 20. stoletja, materialistične vrednote pa znanstveniki povezujejo z anksioznostjo, narcisizmom in depresijo.

2. Strah pred ekonomsko (ne)odvisnostjo

V Sloveniji in drugje po Evropski uniji je univerzitetna izobrazba še vedno brezplačna in dostopna vsem, ki izpolnijo sprejemne pogoje, vendar drugje po svetu ni tako. Predvsem v ZDA lahko študenti šolnine odplačujejo še dolgo po tem, ko so že diplomirali. Slovenski študentje se med študijem ne zadolžujemo, nas pa življenje po faksu straši zaradi visokih stroškov bivanja. Veliko diplomantov težko najde prvo zaposlitev, zato nas je upravičeno strah življenja na svojem.

3. Helikopterski starši

Prejšnje generacije so v naših letih že živele samostojno, brez večjih težav skrbele zase in si ustvarjale lepšo prihodnost, danes pa mladi vse bolj podaljšujemo prehod v odraslost. Velik del krivde nosijo tudi »helikopterski starši«, ki so s pretirano zaščitniško vzgojo otrokom onemogočili soočanje s pomembnimi življenjskimi izkušnjami, ki jih potencirane s stresom in občutkom nemoči doživijo šele med študijem. Vse skupaj je precej zaskrbljujoče, saj je psiholog Jean Twenge ugotovil še, da so študenti s takimi starši čustveno nezreli in verjamejo, da njihovo življenje kontrolirajo zunanje sile. Prepričanje o zunanjem lokusu nazora pa je povezano s slabim psihološkim zdravjem, depresijo in tesnobo, zato taka vzgoja otrokom ne dela usluge.

Pregovorno so študentska leta čas za uživanje, raziskovanje in preobrazbo v odraslo osebo, ki bo kmalu pripravljena, da zavzame svet. Vendar so zgoraj našteti razlogi velikokrat zaviralec normalnega prehoda v odraslost, ki se mu pa vseeno ne moremo izogniti. Nekoč bomo pač morali stopiti v večje čevlje in pogumno zakorakati v svet.

 DOSTOP.si / UK
 splet (vir)