Znanost

Nova raziskava je dokazala, kako nas (vedno znova) najdejo komarji

Komarji so brneča in pikajoča nadloga, ki je kljub svoji majhnosti človeku ena izmed najbolj smrtonosnih živali. Prenašajo namreč različne viruse in parazite. Nekatere vrste teh letečih ubijalskih strojev se prehranjujejo izključno z ljudmi, da so postali tako trdovratni, pa so morali komarji razviti natančne mehanizme za lociranje ljudi.

Raziskovalci končno ugotavljajo, kako komarji ločijo med človeškim in živalskim vonjem. Nova študija, objavljena v Nature, je odgovorila na vprašanji: kaj zaznavajo komarji in kako to zaznajo?

V izjavi v sklopu raziskave je docentka za ekologijo, evolucijsko biologijo in nevroznanost Carolyn “Lindy” McBride povedala: “Nekako smo se potopili v možgane komarja in se vprašali, kaj lahko zavohajo in kakšne vonjave se pojavljajo na njihovih radarjih. Se možgani komarjev odzovejo drugače, ko, v primerjavi z živalskim, zavohajo vonj človeka?”

komar, Nature, Carolyn "Lindy" McBride, raziskava, Aedes aegypti, CRISPR-Cas9, možgani, vonj
Obnašanje komarjev še vedno bega številne znanstvenike.

Raziskovalna ekipa je z metodo genskega urejanja CRISPR-Cas9 ustvarila gensko spremenjene komarje vrste Aedes aegypti in jih opremila z virusi zika, denge, čikungunje in virusom rumene mrzlice. Ti transgeni komarji so imeli možgane, ki so svetili, ko so bili aktivni, kar je znanstvenikom omogočilo, da so delovanje možganov slikali v visoki ločljivosti.

Komarjem so pod budnim očesom nato ponujali zrak z vonjem tako ljudi kot živali in začeli ugotavljati, kaj komarje navdušuje bolj.

Mmm, nekaj je v zraku

Človeški vonj je sestavljen iz številnih različnih spojin in te iste spojine so prisotne tudi v večini vonjav sesalcev, a v različnih razmerjih. Ker pa so pretekle raziskave pokazale, da spojine komarjem same po sebi niso privlačne, je bil osrednji izziv določiti natančna razmerja spojin, ki komarjem dišijo.

Da bi prebudila apetit komarjev, je ekipa raziskovalcev uporabila vonj šestnajstih ljudi, dveh podgan, dveh morskih prašičkov, dveh prepelic, ene ovce in štirih psov.

komar, Nature, Carolyn "Lindy" McBride, raziskava, Aedes aegypti, CRISPR-Cas9, možgani, vonj
V namene raziskave so raziskovalci uporabili vonjave ljudi in različnih živali.

Vonjave za raziskavo so zbirali na zanimive načine: vonj ovce iz kmetije, vonj psov iz salona za pse … Kako pa so se lotili zbiranja vonjav ljudi? Skupina prostovoljcev se v namene znanosti nekaj dni ni stuširala in popolni vzorci so bili rojeni!

Pri lansiranju vonjev so raziskovalci nato sledili delovanju vseh 60 živčnih centrov oz. glomerulov možganov komarjev. Rezultati pa so bili presenetljivi: pri iskanju vonjav sta bila aktivna samo dva glomerula.

S poskusi je bilo ugotovljeno, da komarji zaznavajo dve kemikaliji (dekanal in undekanal), ki sta obogateni s človeškim vonjem. Kemikaliji verjetno izvirata iz edinstvenih lipidov človeške kože – in ne iz znoja, kot bi morda pričakovali.

Stran s komarji

Novi izsledki bodo v prihodnje prav gotovo pomagali pri razvoju novih repelentov. In samo upamo lahko na poletja v prihodnosti brez teh nadležnih in smrtonosnih ubijalcev.

DOSTOP.si / SV
Unsplash

Uredništvo DOSTOP.si

Uredništvo portala DOSTOP.si

Sorodni članki

Back to top button