Zdravje

Obeležujemo Evropski teden cepljenja z geslom dolgo življenje za vse

Več kot dve stoletji so cepiva pomagala narediti svet varnejši – od prvega cepiva, razvitega za zaščito pred črnimi kozami, do najnovejših cepiv mRNA, ki se uporabljajo za preprečevanje težjih oblik COVID-19. Cepiva nas ščitijo kot posameznike in nam pomagajo zaščititi drug drugega kot člane svetovne skupnosti.

Dolgo življenje za vse

Letošnji Evropski tedna cepljenja 2022 (od 24. aprila do 30. aprila) poteka pod geslom “Dolgo življenje za vse“. Njegov cilj je okrepiti pomen pravičnega in razširjenega dostopa do cepiv ter prispevati k dolgemu in zdravemu življenju vseh.

Osnovni cilj letošnjega Evropskega tedna cepljenja je združiti partnerje in sodelavce iz celotne evropske regije Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), da se osredotočijo na pomen cepljenja za zaščito ljudi vseh starosti in okolij pred boleznimi, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem in ozaveščanje ljudi o izrednem zgodovinskem pomenu cepljenja.

Veliko je bilo doseženega in v zadnjih desetletjih smo bili priča pospešenemu napredku pri obvladovanju številnih bolezni. A v letu 2022 je pred nami še veliko izzivov. Pandemija covida-19 je žal s seboj prinesla tudi politično preigravanje na področju dostopnosti cepiv in otežila izvajanje rednega programa cepljenja v več državah.

Vojna v Ukrajini je v tej državi povzročila moteno preskrbo s cepivi proti otroškim nalezljivim boleznim, kar predstavlja tveganje za zdravje otrok iz Ukrajine. Zaradi teh izzivov je pomen univerzalnega dostopa do cepiv bolj jasen kot kdaj koli prej. Pozornost in prizadevanja je potrebno usmeriti v ozaveščanje o pomenu in koristih cepljenja za preprečevanja nalezljivih bolezni in ohranjanje javnega zdravja vseh prebivalcev na evropski in svetovni ravni.

Zdravstveni dom,cepljenje, ljubljana, študenti, hpv,
Cepiva rešujejo življenja že od leta 1796. Cepljenje proti črnim kozam v 18. stoletju predstavlja zgodovinski mejnik pri obvladovanju nalezljivih bolezni in pandemij.

Pomen cepljenja

Podatki kažejo, da so cepljenja prinesla ogromno zdravstveno korist tako posamezniku kot vsemu človeštvu. Zahvaljujoč cepljenju sedaj mnogih nalezljivih bolezni, zaradi katerih so ljudje nekoč hudo zbolevali, postali invalidi ali celo umirali, ne srečamo več.

Cilj cepljenja je zaščita pred zbolevanjem in s tem pred posledicami bolezni. Čeprav sodobna medicina v večini primerov takih bolezni zna preprečiti smrtni izid, pa so posledice zbolevanja (subjektivne težave, tveganje dolgotrajnih posledic bolezni, stroški zdravljenja) nesorazmerno velike v primerjavi s stroški in neželenimi učinki cepljenja.

Cepljenje ima dokazane koristi za zdravje cepljenega posameznika. Pri nekaterih cepljenjih pa je namen tudi vzpostavitev kolektivne odpornosti proti določeni bolezni v celotni populaciji. Tako lahko preprečimo širjenje povzročiteljev med prebivalstvom ali bolezen celo izkoreninimo. Pri tem je pomembno, da dosežemo zadostno precepljenost ciljne populacije (npr. 95% v primeru cepljenja proti ošpicam). Kolektivna imunost omeji širjenje povzročiteljev in tako varuje pred okužbo tudi tiste, ki s cepljenjem še niso pridobili odpornosti ali se zaradi kontraindikacij in drugih razlogov ne morejo cepiti.

začetek cepljenja, covid-19, koronavirus, cepljenje, VB, velika britanija, Prednost, BioNTech, Pfizer
Vsi ljudje morajo imeti enostaven dostop do cepiv, ki jih potrebujejo.

Cepljenje je največji uspeh medicine

Cepljenje spada med največje uspehe v zgodovini medicine in hkrati tudi med največja upanja za medicino prihodnosti. Osnovna ideja cepljenja se je porodila iz opazovanja in spoznanja, da ljudje, ki so preboleli (in preživeli) nekatere kužne bolezni (npr. črne koze, davico, ošpice, norice) pozneje niso več zboleli za enako boleznijo, čeprav so bili v stiku z okuženimi osebami.

Že stoletja pred našim štetjem so Kitajci iz krast bolnikov s črnimi kozami izdelovali praške – cepiva, ki so jih vtirali v kožo zdravim ljudem, da bi jih zaščitili pred okužbo med epidemijami črnih koz. Danes delovanje takega ‘cepiva’ lahko pojasnimo s tem, da so se virusi med sušenjem krast na soncu inaktivirali. Ko so potem mrtve viruse vtrli v kožo, je imunski sistem cepljenega človeka izdelal protivirusna protitelesa, ki so pozneje ščitila organizem ob vdoru živih virusov črnih koz.

Proti mnogim nalezljivim boleznim zaenkrat še nimamo cepiv, potekajo pa raziskave novih metod za izdelavo cepiv. Po vsem svetu si znanstveniki prizadevajo, da bi še izboljšali doslej poznana cepiva v smislu učinkovitosti, varnosti in primernosti za množično uporabo.

Nekaj zanimivih dejstev iz evropske regije

  • V evropski regiji od leta 2002 ne zaznavamo več primerov zbolevanja za otroško paralizo.
  • 29 od 53 držav v regiji je odpravilo endemično širjenje ošpic in rdečk.
  • Od začetka devetdesetih let 20. stoletja v evropski regiji niso poročali o izbruhih davice.
  • Več kot 600 milijonov ljudi v evropski regiji je bilo cepljenih proti covidu-19, s čimer so rešili veliko število življenj. Študija SZO Evropa in Evropskega centra za preprečevanje in nadzor bolezni (ECDC) je ocenila, da je bilo v prvih 11 mesecih uvedbe cepljenja proti covidu-19 v 33 državah po vsej Evropi rešenih 470 tisoč življenj med osebami, starimi 60 let in več.
  • Med pandemijo se je stopnja cepljenja otrok v več evropskih državah zmanjšala. Zelo pomembno je, da otroci, ki so zaradi pandemije zamudili cepljenje, nadaljujejo s cepljenjem po koledarju cepljenj proti nalezljivim boleznim.
  • Države morajo poskrbeti za dostopnost cepiv tudi za migrante in begunce ter jih s tem zaščititi pred nalezljivimi boleznimi.

NIJZ
Arhiv DOSTOP.si

Uredništvo DOSTOP.si

Uredništvo portala DOSTOP.si

Sorodni članki

Back to top button