Portret študentaSpekter

Portret študenta: Matija MEDEN

Iz kopalk na kolo in v športne čevlje

Večina športnikov se v svoji karieri posveti športni disciplini, ki jo skuša pripeljati na vrhunsko raven. Nekaterim pa taka tekmovanja ne predstavljajo resnega izziva, zato se lotijo česa bolj zahtevnega, kot je recimo triatlon: kombinacija plavanja, kolesarjenja in teka. Mednje spada tudi Matija Meden, magistrski študent energetskega, procesnega in okoljskega strojništva, ki je svojo športno pot začel v plavalnem bazenu, konec 1. letnika srednje šole pa se je rodila želja po triatlonu.

“Začel sem s plavanjem, ki mi je kmalu postalo monotono, zato sem presedlal na triatlon,” pravi Matija, ko se spominja svojih začetkov. In čeprav se je s športom resneje ukvarjal šele kakšno leto, je leta 2009 že tekmoval na svojem prvem evropskem prvenstvu. “Prej sem za hec hodil na tekme z očetom, ki je redno tekmoval. Malo za šalo ob plavanju in ker mi je bilo fajn voziti kolo,” še z nasmehom pove o razlogih za športno razširitev.

Matija Meden, športni disciplini, Portret študenta, Spekter, Maribor, Študenti, tekmo, Matija, tekmovalni premor, triatlon, Fakulteta za strojništvo, Štrleči

Plavanju je dodal še trening kolesarstva in teka

Opremljen s plavalnim znanjem je začel trenirati še kolesarstvo in tek. Triatlon je namreč šport, ki združuje plavanje, kolesarjenje in tek. Pri juniorjih se začne s super sprint triatlonom.  Super sprint triatlon je s 350 metri plavanja, 10 kilometri kolesarjenja in 2,5 kilometra teka najkrajša tekmovalna razdalja. V mladinski kategoriji tekmovalci na sprint triatlonu v približno eni uri odplavajo 750 metrov, prekolesarijo 20 kilometrov, na koncu pa do cilja odtečejo še 5 kilometrov. Uradna olimpijska disciplina, ki je tudi disciplina evropskih in svetovnih pokalov za člane, pa od tekmovalca zahteva 1500 metrov plavanja, 40 kilometrov kolesarjenja in 10 kilometrov teka, najboljši pa tekmo končajo v približno v 1 uri in 45 minutah.

Matija spada v kategorijo triatloncev, ki so jim ljubše daljše razdalje. Uspešen je predvsem v polovičnem ironmanu (1,9 km plavanja, 90 km kolesarjenja in 21 km teka), saj je na evropskem prvenstvu leta 2016 osvojil 6. mesto. Pa bi se kdaj lotil pravega ironmana, ki ga sestavlja 3,8 kilometra plavanja, 180 kilometrov kolesarjenja in cel maraton? “Ne, za zdaj še ne. Če bi šel tekmovat, tega ne bi naredil le, da bi tekmo končal. Želel bi si končati v nekem času in biti konkurenčen,” prepričano odgovarja. Svetovni rekord v ironmanu znaša 7 ur in 38 minut, čeprav nekateri rekreativci razdaljo premagujejo tudi po 15 ur. “Če bi šel sam tekmovat, bi ciljal na 9 ur. To bi bil dober rekreativni čas,” še odločno doda Matija, ki si stvari ne dovoli narediti le na pol.

Matija Meden, športni disciplini, Portret študenta, Spekter, Maribor, Študenti, tekmo, Matija, tekmovalni premor, triatlon, Fakulteta za strojništvo, Štrleči

Med tekmo ni časa za razmišljanje o drugih stvareh

Vztrajnost in odločnost se pokažeta tudi, ko ga povprašam o študiju med njegovo najbolj naporno sezono leta 2015/2016. “Takrat nisem hodil na faks, bil sem celo izpisan in sem celo leto le treniral.” Večino leta je preživel v tujini na pripravah v Španiji, na Hrvaškem in na tekmah v Nemčiji, kjer je bil tudi član kluba in triatlonske Bundeslige, treniral pa je po 5 ur na dan. Največ ur je presedel na kolesu, plavanju in teku pa je posvetil približno polovico vseh ur treninga. Vztrajnosti mu ne manjka niti med tekmami, na katerih mu uspe razmišljati zgolj o tistem trenutku in taktiki, ki ga bo popeljala na vrh. “Med tekmo se ti po glavi ne plete veliko. Si v fokusu.” Razloži mi, da je med plavanjem in kolesarjenjem na krajše razdalje pomembno ostati v skupini in zavetrju, na daljših razdaljah pa tekmovalec vozi sam; polovični ironaman namreč ne dovoljuje, da bi 12 metrov za njim vozil drug tekmovalec.

“Med tekom spet razmišljaš, ali bo šlo ali ne, in loviš nekoga pred seboj. Razen če si ‘hin’, takrat pa imaš ful časa,” še humorno pripomni. Pravi, da mu prav tek, ki je na sporedu zadnji, predstavlja največji izziv. Tam se namreč odločajo tekme – telo je po plavanju in kolesarjenju že pošteno utrujeno, tudi noge so težke, tekmovalec pa mora iztisniti še zadnje atome energije in priteči do konca. Po drugi strani pa sta mu kolesarjenje in plavanje na daljši tekmi v užitek: “Na evropskih in svetovnih pokalih je težko plavati, saj skupaj starta 80 ljudi, ki se v vodi kar tepejo. Na daljših razdaljah je manj ljudi, plava se počasneje, pa tudi pretepanja ni.”

Matija Meden, športni disciplini, Portret študenta, Spekter, Maribor, Študenti, tekmo, Matija, tekmovalni premor, triatlon, Fakulteta za strojništvo, Štrleči

Tudi preveč treninga lahko pokvari rezultat

Kljub temu da leta 2019 ni redno treniral, je postal državni prvak v dolgem triatlonu. Pravi, da ti po toliko letih to ostane v telesu. “Veš, kaj se bo dogajalo, saj so si sploh dolge tekme podobne. Vedel sem, da bom konkurenčen in da bom prišel med prvih pet.” Državni naslov pa ga je na koncu vseeno nekoliko presenetil.

V svoji karieri je že večkrat postal tudi mladinski in državni prvak do 23 let. Zmagal je na polovičnem ironmanu v Pulju, osvojil 12. mesto v Dubaju, kjer je slavil 3-kratni svetovni zmagovalec ironmana Jan Frodeno. Leta 2018 pa se je po osvojenem naslovu državnega univerzitetnega prvaka v sprint triatlonu udeležil tudi svetovnega univerzitetnega prvenstva. A na koncu ostal razočaran. “Tanka je linija med veliko in preveč treninga,” pove z nekaj prikrite jeze in razočaranja. Zaradi utrujenosti ni mogel tekmovati s polno močjo, kar je vplivalo na končni rezultat in seveda na nezadovoljstvo, ki ga pesti še po več kot letu dni.

Dobro namreč ve, da do vrhunskih dosežkov vodijo premišljene odločitve, mnogo odrekanja in natančen urnik. Pomembna je tudi ustrezna prehrana, ki se je pri njem vrtela predvsem okoli zdravih ogljikovih hidratov in zelenjave. Izključevala pa hitro prehrano in sladkor. V času rednih tekmovanj ga je treniral oče. Za zadnje državno prvenstvo v dolgem triatlonu pa se je pripravil kar sam. “Po toliko letih že približno vem, kaj je treba delati. Če pa bi šel spet resno v triatlon, pa bi potreboval nekoga.” Ključni del dobre pripravljenosti je tudi regeneracija telesa, ki jo telo zagotovo nujno potrebuje po večurni tekmi. Ampak za Matijo to ne pomeni ležanja na kavču. Pač pa dolg in nizkointenziven trening dan po tekmi, dan kasneje pa zaslužen odmor.

Med ribami se ne znajde le v vodi, ampak tudi v kuhinji

Nekoliko daljši tekmovalni premor pa si je privoščil tudi v zadnjem času. Na prvo mesto svojega seznama postavil še zadnje izpite in magistrsko nalogo. Vseeno pa ne more iz svoje športne kože: “Glede na to, da nimam več toliko predavanj, imam pa veliko časa, razmišljam, da bi se udeležil državnega prvenstva v polovičnem ironmanu na Bledu.” Na tekmi, ki bo na sporedu maja, pričakuje polno startno listo in hudo konkurenco, kar je zanj le še dodatna spodbuda. Zagotovo pa ve, da bo šport ohranil v svojem življenju. “Ne morem brez. Ni šans.”

Kadar pa resnično potrebuje premor, se preseli na morje, na vikend na Pagu. Preko programa Erasmus+ je v 1. letniku 2. stopnje zimski semester celo preživel na hrvaški obali, natančneje v Splitu. No, seveda težko dlje časa ostane pri miru, zato na morju z velikim veseljem lovi veter v jadra. Ali pa se s kuhalnico v roki vrti po mediteranski kuhinji. Pravi, da najbolje pripravi sardelo: “Sardela je univerzalna riba, s katero se da narediti veliko.” Recimo? “Lahko jo filiraš, narediš v brodet, spečeš na ‘gradele’, daš samo v olje, lahko pa jo spečeš tudi v pečici,” mi v zaključku še navdušen odvrne. In doda: “Od belih rib pa orado. Divjo. Če jo uloviš.”

 

 Urška KUR
Matija MEDEN arhiv, Nejc VEHOVEC
ikona snemalec Nejc VEHOVEC

Urška Jakopin

Urednica

Sorodni članki

Back to top button