Slovenija s prepovedjo arom v elektronskih cigaretah med najnaprednejšimi državami EU
Nikotin je ena najbolj zasvojljivih snovi, velika večina kadilcev pa začne kaditi še pred polnoletnostjo. Zaradi bolezni, povezanih s kajenjem, umre dve tretjini kadilcev. V Sloveniji letno zaradi kajenja umre več kot 3000 ljudi, vsak teden 60. Kajenje povzroča kar 16 vrst raka, številne bolezni dihal, srca in ožilja.
V zadnjem času so se na tržišču začeli pojavljati številni novi izdelki, ki ne vsebujejo tobaka, vsebujejo pa nikotin, kot npr. elektronske cigarete-vejpi, ki poleg tega vsebujejo tudi številne privlačne sladke in sadne arome, ki posebej privlačijo mlade. Vendar pa ima lahko vdihovanje arom zelo škodljive učinke na zdravje.
Slovenija bo 24. aprila 2025 naredila pomemben korak pri zaščiti zdravja prebivalcev, predvsem mladih, saj bo začela veljati prepoved vseh arom, razen tobačnih, v elektronskih cigaretah in njihovih polnilih. S tem se bo Slovenija pridružila najnaprednejšim državam članicam EU, in sicer Estoniji, Litvi, Latviji, Danski, Madžarski, Nizozemski in Finski, ki so že uvedle podobne ukrepe, kljub temu, da na ravni EU to še ni obvezno za vse države članice.
Izberi sebe, ne kajenja!
V podporo zakonodajnim ukrepom bo Ministrstvo za zdravje ponovno pričelo s kampanjo Izberi sebe, ne kajenja!, s katero ozavešča o škodljivosti tobačnih in povezanih izdelkov ter spodbuja mladostnike k izbiri zdravega življenjskega sloga.
Elektronske cigarete lahko tudi že pri kratkoročni uporabi privedejo do pomembnih posledic za zdravje, predvsem zdravje dihal je opozorila izr. prof. dr. Mihaela Zidarn z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik. Izpostavila je, da so simptomi bolezni dihal pri najstnikih piskanje, kašljanje in izkašljevanje, težje dihanje ter poslabšanje astme.
Helena Koprivnikar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je ob tem opozorila, da so privlačne arome eden izmed glavnih razlogov, zakaj se mladostniki odločajo za uporabo elektronskih cigaret.
Uporaba najbolj tvegana med mladostniki
Uporaba izdelkov z nikotinom je med mladostniki še posebej tvegana. Nikotin povzroča zasvojenost, mladostniki pa so zelo in bolj dovzetni za razvoj zasvojenosti z nikotinom kot odrasli. Mlajši kot je posameznik ob začetku uporabe nikotina, bolj verjetno bo postal zasvojen in močneje bo zasvojen. Nikotin pri mladostnikih poveča tveganje za zasvojenost z drugimi psihoaktivnimi snovmi. Mladostništvo je ključno obdobje za razvoj možganov. Izpostavljenost nikotinu v času intenzivnega razvoja možganov lahko privede do trajnih škodljivih učinkov na kognitivne (miselne) sposobnosti, motenj v delovnem spominu, pozornosti, razpoloženju in zaznavanju zvoka ter zvečane impulzivnosti ali tesnobnosti. Posebej skrb zbujajoče pa je, da uporaba teh izdelkov (elektronskih cigaret, brezdimnih tobačnih izdelkov) med mladostniki tudi poveča tveganje za začetek in nadaljevanje kajenja cigaret.
Zaradi kratkoročnih posledic za zdravje in še ne v celoti raziskanih učinkov na zdravje ob dolgoročni uporabi je ključno, da uporabo izdelkov s tobakom oziroma nikotinom preprečujemo, še posebej med mladostniki in mladimi odraslimi, to sta starostni skupini, v katerih se praviloma začne uporaba teh izdelkov, je še povedala Helena Koprivnikar in ob tem poudarila tudi pomen učinkovitega nadzora nad izvajanjem veljavne zakonodaje, saj prav kršitve pogosto omogočajo visoko dostopnost teh izdelkov mladim. Zavzela se je tudi za sprejetje dodatnih ukrepov, kot so strožja regulacija prodajnih mest (npr. omejitev njihovega števila, vzpostavitev specializiranih trgovin ter določitev minimalne razdalje od krajev, kjer se zbirajo mladi (npr. šole)), in znatno višje cene teh izdelkov.
NIJZ
Arhiv DOSTOP.si
