Kako onesnaženost zraka vpliva na naše zdravje?

Škodljivi plini in delci v zraku prihajajo iz različnih virov, vključno z izpušnimi plini iz vozil, dimom od kurjenja premoga in tobačnim dimom.

Obstajajo načini za omejitev vplivov onesnaženosti zraka na zdravje, na primer z izogibanjem območjem z gostim prometom. Vendar pa so pomembne spremembe odvisne od izboljšav kakovosti zraka na svetovni ravni. 

Kaj je onesnaženost zraka?

Onesnaženost zraka je sestavljena iz majhnih delcev, ki so lahko naravni ali umetni. Zaradi številnih možnih dejavnosti, ki onesnažujejo zrak, lahko onesnaženost zraka vpliva na ljudi tako na prostem kot v zaprtih prostorih.

Onesnaženost zunanjega zraka sestavljajo: 

• delci iz gorenja premoga in plina,
• škodljivi plini kot so dušikovi oksidi ali žveplov dioksid,
• tobačni dim,
• prizemni ozon.

Onesnaženost zraka v zaprtih prostorih sestavljajo: 

• gospodinjske kemikalije,
• škodljivi plini, kot sta ogljikov monoksid ali radon,
• gradbeni materiali, kot sta svinec ali azbest,
• cvetni prah,
• plesen,
• tobačni dim.

Kratkotrajna izpostavljenost

Kratkotrajna izpostavljenost onesnaževanju zraka, kot je prizemni ozon, lahko vpliva na dihala, saj večina negativnih snovi vstopi v telo skozi naše dihalne poti.

Kratkotrajna izpostavljenost onesnaženemu zraku lahko povzroči okužbe dihal in zmanjšano delovanje pljuč. Izpostavljenost žveplovemu dioksidu lahko povzroči poškodbe oči in dihalnih poti ter draženje kože. 

Dolgotrajna izpostavljenost

Raziskave dolgoročnih zdravstvenih težav, ki jih lahko povzroči onesnažen zrak, še potekajo. Raziskave so povezale onesnažen zrak z resnimi zdravstvenimi težavami, neželenimi izidi poroda in celo prezgodnjo smrt.

• Kronična obstruktivna pljučna bolezen: Izpostavljenost onesnaževalcem v obliki delcev lahko povzroči kronično obstruktivno pljučno bolezen (KOPB). Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije onesnaženost zraka povzroča 43 % primerov in smrti pri KOPB po vsem svetu.
• Rak pljuč: Po podatkih SZO onesnaženost zraka povzroči 29 % vseh primerov in smrti zaradi pljučnega raka.
• Kardiovaskularne bolezni: Raziskave kažejo, da lahko življenje na območju z višjo stopnjo onesnaženosti zraka poveča tveganje za smrt zaradi kapi. Onesnaženost zraka lahko sproži možgansko kap in srčne napade.
• Prezgodnji porod: Raziskovalci so ugotovili, da se je možnost prezgodnjega poroda zmanjšala z manjšo izpostavljenostjo.

Vpliv na zdravje zaradi specifičnih onesnaževal

Glede na raziskavo, ki jo je izvedla Mednarodna agencija za raziskovanje raka, je onesnaženost zunanjega zraka rakotvorna, kar pomeni, da lahko povzroči raka. Onesnažen zrak vsebuje ločene delce in kemikalije, od katerih ima vsaka drugačen učinek na zdravje.

• Onesnaževala v obliki delcev: Trdni onesnaževalci so sestavljeni iz kombinacije različnih delcev v zraku. Zaradi majhnosti teh delcev lahko dosežejo pljuča in povečajo tveganje za pljučne in srčne bolezni. Pri ljudeh z astmo lahko povzročijo tudi poslabšanje simptomov.
• Prizemni ozon: Onesnaževala reagirajo s sončno svetlobo in ustvarjajo prizemni ozon. Smog je večinoma sestavljen iz ozona in je ključni sprožilec simptomov astme.
• Ogljikov monoksid: Če so ravni ogljikovega monoksida višje od 40 %, je ogljikov monoksid lahko smrtonosen, simptomi zastrupitve lahko vključujejo šibkost, vrtoglavico, bolečine v prsih, bruhanje, zmedo in glavobol.
• Žveplov dioksid: Je stranski produkt kurjenja fosilnih goriv, kot sta premog in nafta. Lahko povzroči draženje oči in nas naredi dovzetne za razvoj okužb dihal pa tudi za srčno-žilne bolezni.

Kako lahko zmanjšamo izpostavljenost?

Svojo izpostavljenost lahko omejimo tako, da zmanjšamo čas, ki ga preživimo na območjih s slabo kakovostjo zraka. Pomembno se je zavedati morebitnih onesnaževal zraka tako na prostem kot v zaprtih prostorih.

Onesnaženost zunanjega zraka:

• Izogibanje hoje po prometnih cestah.
• Manj časa za vadbo na prostem, ali menjava zunanjega prostora za notranji prostor.
• Dokler se kakovost zraka na izboljša, je bolje ostati v zaprtih prostorih.

Onesnaženost zraka v zaprtih prostorih:

• Zagotavljanje čistoče in prezračevanje prostorov.
• Redno opravljanje meritev radona. Tega lahko izvajamo sami ali s pomočjo strokovnjakov.
• Uporaba detektorja ogljikovega monoksida za spremljanje v svojem domu ali na delovnem mestu.

DOSTOP.si / RM
Arhiv DOSTOP.si