Zadnji čas – po Predsedniški palači bodo odmevali zvoki petk
Kako lepo - Slovenija je dobila prvo predsednico! Če bi pred mano postavili vse "prelepe, žlahtne rožice", Pirc Musarjeva odkrito ne bi bila moja očitna izbira. Pa vendar sem vesela, da je zmagala. Gospa deluje sposobno, vsekakor pa z njo deliva več vrednot kot s prijatelji desnice. In naj kdorkoli reče, kar hoče – gre seveda za veliko prelomnico vseh slovenskih žensk.
Že spomladi smo s prijatelji debatirali o bodočih predsedniških kandidatih. Pa se mi je takrat zdelo malo krivo, ker sem rekla, da sem bolj naklonjena ženski predsednici kot moškemu. Ker prihaja ta osnovna predpostavka, da moramo ženske držati skupaj, z mnogimi omejitvami in drobnim tiskom.
Nekoga vsekakor ne rabimo podpirati ali favorizirati zaradi tega, kar ima v hlačah. Če imamo na eni strani, recimo levi, žensko, na drugi strani, za potrebe primera tokrat na desni, pa moškega, ki imata pri meni povsem isto število točk, seveda izberem žensko. Pa tokrat sicer nisem imela tako velike dileme, a bi se ob popolnoma enakovrednih izbirah, ki bi ju ločevala samo lulček in lulika, vedno odločila za slednjo. Ker je zgodovina pač prevečkrat izbrala moške. Pa to ne samo zgodovina jamskih nabiralk ali beneških kurtizan, pač pa tudi včerajšnje nevljudno trobljenje moškega prostaka, predpostavljanje, da si pot utiramo s širjenjem nog, in pregovorno znanje o tem, zakaj imamo ženske tako majhna stopala.
Pa recimo tudi trenuten odstotek žensk na vodilnih položajih
Na tej točki naj izpostavim: ne, skoraj zagotovo ta ne odraža manjše sposobnosti žensk. Ampak danes se z brezkončnimi vprašanji, ki že imajo odgovore, ne bomo obremenjevali. Imamo namreč novo predsednico! No, uradno bo naša šele konec decembra. Ampak smo ji precej bližje kot kadarkoli v zgodovini države. Po podatkih UN Women je voditeljic držav (ali predsednic ali premierk) bilo v letošnjem septembru skupno 30. Pa je od takrat kakšna britanska ptička že odletela, slovenska rožica pa na novo vzklila. Tako da recimo, da 30 – čez prst. Res ne najdem povsem točnega podatka, tabele pa so malce premalo pregledne, da bi preštela peški. Priznam.
Mislim, da bi Pirc Musarjeva v tem volilnem boju zmagala tudi, če njenemu imenu ne bi pridajali “-eva”. In ker si je naziv prislužila (predpostavko manjšega zla gor ali dol), lahko rečemo, da zdaj slavi ves ženski spol. O njeni uspešnosti nimam sploh nobenih pomislekov. Ženska deluje sposobna, na glas pove svoje mnenje in širi napredne poglede in ideje. Med drugim aktivno deluje tudi na področju doseganja enakosti spolov.
Zadnji čas, da poskusimo še ženske
Ničkolikokrat smo že dokazale, da smo popolnoma enako sposobne kot moški. Pa nas nekateri še vedno jemljejo z levo roko. Ker smo ženske baje dobre za nekaj, moški pa za nekaj drugega. A če ne poskusimo, kako bi delovala pravična delitev položajev in vlog, preprosto ne bomo mogli vedeti. Pa nimam nobenega dvoma niti o uspešnosti vseh nas. Ker nekateri dobro poznamo staro modrost: kjer hudiču ne uspe, tja pošlje žensko.
Živele ženske in predvsem – živela enakopravnost!
Pa še popolnoma brez šale. Še nekaj Nataš in ženske na vodilnih položajih več ne bodo razlog za proslavljanje, temveč samo še en navaden, lep del življenja pod soncem. Naj nam sijejo žarki enakopravnosti. Dr. Prešeren nas je opisal kot prelepe in žlahtne, moške pa kot strah vzbujajoče. Bodimo vsi vse. Dodajmo moči še nežnost in lepoti neustrašnost. Pa se spomnimo še kakega Prešernovega verza o slogi in enotnosti. Živeli vsi Slovenci.
Sara VOCOVNIK
osebni arhiv
