Kolumne

Glej jo, kak provocira – kje je grmada, ko jo človek rabi?

V vse več pogledih želimo slediti najnaprednejšim modernim civilizacijam. Tokrat se ob bok velikih postavljamo s spolnim nasiljem nad ženskami. V času, ko smo že ugotovili, da kot družba najbolje delujemo, če se dopolnjujemo, žal še vedno prihaja do izprijenosti, ki jih je mislečemu človeku kar težko razumeti. Pa smo si na koncu res krive same?

Ta zapis ni namenjen stokanju, kako smo ženske boge in kakšne krivice se nam vsepovprek godijo. Četudi naj bi bile enakopravne z moškim spolom, v praksi seveda prihaja do različnih odstopanj. Naj ta zapis namesto jamranju služi opozarjanju na stvari, ki o(b)stajajo, četudi so nedopustne. “Pa kaj bi jamrale, če nam gre toliko lepše kot ženskam kje drugje?” Seveda – bodimo hvaležne za okolje, v katerem živimo, a se hkrati zavedajmo, da trpljenje enega pač ne more narekovati stopnje trpljenja nekoga drugega.

Zato, ker tudi v naši napredni državi številke ostajajo dejstvo. Po podatkih SURS-a smo ženske v partnerskih odnosih žrtve nasilja trikrat pogosteje kot moški. Enkratno spolno nasilje utrpimo 4,6-krat več kot moški, žrtve ponavljajočega spolnega nasilja pa smo, podobno, kar petkrat pogosteje. Do svojega 15. leta fizično ali spolno nasilje doživi skoraj četrtina žensk. Pa seveda nasilje doživljajo tudi moški. A danes o nas.

Drži – smo enakopravni, a še zdaleč ne enaki

Ob tem bi izpostavila predvsem dve problematiki. Ob nedavnem poročanju o obtožbah spolnega nasilja si ne morem pomagati, da ne izpostavim mišljenja, ki bi ga označila kar kot ušesno posilstvo. V primeru branja spletnih komentarjev pa podobno – kot posilstvo oči.

Kakor hitro pride do nasilja, radi ocenjujemo, kdo je zanj kriv. O posameznih situacijah vemo še posebej veliko, ko gre za nasilje med moškim in žensko. Kako naj vemo, da ženska napada ni sprovocirala? Ali sploh vemo, kako je bila ob napadu oblečena? Je bila mogoče pijana in je oddajala očitne signale, da si želi mačota ob sebi? Če pa je od njega kako uro pred tem sprejela zastonj pijačo. Res – že na daleč diši po odprtem povabilu po njenem telesu.

In ne boš verjel – tudi otipavanje natakarice v gostilni je spolno nasilje. Kdo bi si mislil, da ženske ne uživamo v tem, ko se po nas slinijo stari pijanci? Noro.

Seveda ne moremo biti prepričani, da vsaka ženska, ki prijavi nasilje, govori resnico. A vendar v priznanja žensk radi podvomimo pogosteje, kot v prijavo katerihkoli drugih zločinov. Se ravno zato tako malo žensk odloči prijaviti nasilje?

In nazaj k enak(opravn)osti

In ponovno, preden koga še dodatno užalim. Ja, tudi moškim se dogajajo krivice in ja, oba spola trpita zaradi teže pričakovanj družbe. Ampak je recimo pričakovanje, da zna moški pokositi travo in popraviti kosilnico, jaz, kot mlada ženska, pa pripraviti okusno kosilo in zlikati moško srajco, v oziru drugih pričakovanj recimo da manj škodljivo.

Sklepam, da je do prepada med spoloma, ki vztraja še danes, prišlo kot posledica tisočletij, ko so svetu vladali moški. Ženske smo v večini primerov služile kot tihi in pokorni aparati za rojevanje, ki niso vredni drugega kot oskrbovanja družine in doma. Kasneje, ko nam je bila dovoljena privlačnost, smo lahko nastopile še kot zabavne kokete. Danes pa pač ne želimo ostajati trofeje v vitrinah naših mož.

In tako torej ne, nismo enaki. Ko na višji položaj napreduje moški, se pomisli na njegovo delo in trud, ko napredujemo me, se sliši komentarje o tem, komu smo dale. Ko gre po mestu moški brez majice, bo kdo mogoče rekel, da se to ne spodobi, ženska (prevečkrat punca) bo v opravi, ki ni burka, zagotovo doživela plaz ogabnih in opolzkih komentarjev. In recimo še to – ko bo šel na maturantski izlet moj bodoči sin, me ne bo skrbelo, da bi mu kdo podtaknil drogo in ga izkoristil.

Ampak da bi jamrale? Nikakor. Čustvene smo lahko samo do trenutka, ko to pomeni, da se z otroci ne bo potrebno ukvarjati možu. In zakaj? Ne vem. Očitno se nekdo boji, da bi zacvetele v vsej naši moči. A kaj ko kurjenje čarovnic več ni dovoljeno.

Sara VOCOVNIK
osebni arhiv

Sara Vocovnik

Novinarka

Sorodni članki

Back to top button