Kdaj se bomo nehali primerjati z drugimi?
Rezultati primerjanja z drugimi, še posebej na spletu, so običajno zmanjšana samozavest, tesnoba, samokritičnost in težave z dojemanjem lastnega telesa. Ni se pametno zatekati k družbenim medijem, da bi se naučili biti samozavestni v svojem telesu, saj se bomo na koncu počutili še slabše.
Primerjati se je v naši naravi in je v nekaterih primerih celo dobra stvar, ki nas navdihuje, da smo boljši in da delamo bolje. Vendar ta primerjava prepogosto postane strupena do te mere, da tvoje misli sploh niso več tvoje. Posledično lahko nekega dne spoznaš, da ne živiš več lastnega življenja, ker se trudiš živeti življenje nekoga drugega.
Kako se najpogosteje primerjamo?
Prva vrsta primerjav so navzgor obrnjene primerjave, ko se primerjamo z ljudmi, ki jih vidimo kot boljše in nato čutimo, da nismo dovolj dobri. Navzdol usmerjene primerjave so, kadar se primerjamo z ljudmi, ki jih vidimo kot slabše in nato čutimo nadrejenost. Tretje so vodoravne primerjave, ko se primerjamo s svojimi preteklimi različicami ali z ljudmi, ki jih vidimo kot sebi enake. Tako se želimo prepričati, da se prilegamo svoji skupini. Evolucijsko ima to smisel, saj smo za preživetje odvisni od svoje skupnosti in želja po primerjanju še vedno lahko deluje kot nuja.
Primerjava v dobi socialnih medijev
Če si se želel primerjati z drugo osebo pred sto leti, si pogledal svoje vrstnike ali tiste okoli sebe. Pred šestdesetimi leti bi na ta seznam dodali še televizijske in filmske zvezde ter modele v revijah. A pred približno dvajsetimi leti – z eksplozijo družbenih medijev – smo dobili priložnost, da se primerjamo s skoraj vsako osebo na planetu, 24 ur na dan, 7 dni v tednu. To je za nas seveda velik pritisk.
Zaradi želje po prikazovanju najboljših trenutkov na družbenih omrežjih večina vsebine, ki jo spremljamo, daje napačne vtise o življenju drugih, njihovih uspehih, domovih … Raziskovalci ugotavljajo, da primerjanje z drugimi ljudmi na družbenih omrežjih ne škodi le tvojemu duševnemu zdravju, ampak tudi tvojemu zaupanju do drugih, samozavesti, počutju in dojemanju tvojega telesa.
Kdaj se je škodljivo primerjati?
Do težave pride, ko svojo vrednost povezuješ s tem, kako se uvrščaš v teh primerjavah. Tako si lahko sčasoma narediš veliko škodo, ljudje s temi primerjavami pogosto sami sebe kaznujejo. To še posebej velja za ženske, saj smo tarče celotnih industrij – npr. industrije lepote, modne industrije itd. – vrednih milijarde dolarjev, katerih celoten uspeh je odvisen od tega, da ženske nismo zadovoljne s seboj. Te negativne primerjave so pogosto vzrok za duševne težave in negativno vplivajo tudi na naše fizično zdravje.
A ne pozabimo, da vse primerjave niso slabe. Zdravo tekmovanje je odličen motivator za izboljšanje. Pozitivno in zdravo primerjanje ti lahko na primer koristi kot uporaben način iskanja navdiha in postavljanja ciljev. Primerjava preteklih različic sebe s trenutnim stanjem te lahko na primer spomni na pomembne stvari, ki si jih morda spregledal/a.
DOSTOP.si / 
