Kaj lahko storiš, če imaš socialno anksiozno motnjo?
Socialna anksiozna motnja, ki je včasih znana kot socialna fobija, je vrsta anksiozne motnje, ki povzroča tesnobo ali strah v družbenih okoljih.
Se tudi ti soočaš s strahom pred pogovorom z ljudmi ali sodelovanjem pri družabnih srečanjih – mogoče imaš socialno anksiozno motnjo. Morda se počutiš zaskrbljen zaradi občutka, da ti ljudje nenehno gledajo pod prste in te obsojajo? Socialna anksioznost se razlikuje od sramežljivosti. Sramežljivost lahko oteži druženje, šolo in delo, vendar ne moti življenja v tolikšni meri kot socialna anksioznost. Socialna anksioznost je vztrajna in močna ter lahko vpliva že na vsakodnevne dejavnosti.
Simptomi socialne anksiozne motnje
Pri osebi s socialno anksiozno motnjo lahko socialna interakcija povzroči:
- Zardevanje,
- slabost
- potenje,
- tresenje,
- togo držo telesa,
- težave pri govorjenju,
- občutek, kot da se tvoj um prazni,
- omotica ali omotičnost,
- hiter srčni utrip.
Kaj sploh povzroča socialno anksiozno motnjo?
Natančen vzrok socialno anksiozne motnje ni znan, vendar je lahko posledica kombinacije dejavnikov. Po mnenju znanstvenikov verjetno igrajo vlogo fizični, biološki in genetski dejavniki. Težave z nevrotransmiterskimi sistemi lahko povzročijo neravnovesja v hormonih serotoninu, dopaminu in glutamatu. Te možganske kemikalije pomagajo uravnavati razpoloženje.
Motnja se lahko razvije tudi zaradi drugih dejavnikov. Čutijo jo osebe, ki so doživele čustveno, fizično ali drugo zlorabo ali imele negativne interakcije z vrstniki. Negativne izkušnje lahko vodijo do neke vrste posttravmatske stresne motnje (PTSD), kjer je eden izmed simptomov socialna anksioznost. Anksiozne motnje se lahko pojavljajo v družinah, vendar ni jasno, ali je to posledica genetskih ali okoljskih dejavnikov.
Kako lahko ugotoviš, če si anksiozen?
Merila za ocenjevanje socialne anksiozne motnje so:
- Strah pred eno ali več socialnimi situacijami.
- Imeti strah pred ravnanjem na način, ki bo privedel do negativne ocene drugih ali razburil druge.
- Določena situacija skoraj vedno izzove strah ali tesnobo.
- Oseba se situaciji bodisi izogiba ali pa jo spremlja z močno tesnobo ali strahom.
- Strah ni sorazmeren z grožnjo.
- Strah ali tesnoba sta vztrajna in običajno trajata 6 mesecev ali več.
- Strah in tesnoba motita vsakodnevno življenje.
- Drugi simptomi ali zdravstvene težave ne morejo pojasniti strahu in tesnobe, ki jo oseba čuti.
Kako si lahko pomagaš?
Svojo socialno anksioznost lahko zdraviš na več načinov. Učinkovitost terapije se razlikuje med posamezniki. Nekateri ljudje potrebujejo samo eno vrsto zdravljenja, drugi pa morda kombinacijo več različnih tipov. Tvoj osebni zdravnik ti lahko predpiše zdravljenje in te napoti k psihologu ali drugemu specialistu za duševno zdravje.
O svojem stanju se lahko poskusiš pogovoriti s terapevtom. Socialno anksiozna motnja lahko negativno vpliva na tvoje življenje, zato je dobro, da si pomoč pričneš čimprej.
DOSTOP.si / 
